no, evo, končno je globalno segrevanje doseglo tudi naše kraje, tako da švic kvalitetno teče, senčni kotički so oblegani, hladne pijače in sladoledi obračajo krivuljo pradej navzgor, asfalt tlačijo japanke in sandali, na ogled pa je tudi precej popkov in ljetnih haljinic … marsikdo, tudi jaz med njimi, meni, da je treba tudi krmo, ne le obleko, prilagoditi temperatunim razmeram … zdajle, ko kurimo krepko čez trideset pač ne gre nažigati krvavic in kislega zelja (čeprav centraške turistične oštarije pred japonce postavljajo prav tovrstne narodne specialitete), ampak kaj bolj osvežujočega … seveda pa je treba kdaj po punkersko prkršiti pravila in v vročinskem valu našopati kaj takega, kar sicer srce , telo in duha greje v bolj hladnih cajtih, recimo čili konkarne … nenazadnje ga je zorg – četudi je bilo 37,2 zjutraj – jedel vsak dan, pa ga je betty kljub temu (če ne celo zaradi tega?) imela rada … domača različica, napražena kakšen teden nazaj, je bila ponujena tudi otroškemu oddelku, zato je nismo zalivali z alkoholom in dodatno greli s čiliji … prav zato bi temule

bilo rahlo trapasto reči chili con carne, čeprav izgleda prav tako … razlika je na jeziku, v pripravi pa enkrat vmes v kastrolo zalučaj še pekočine po svojih preferencah in zmožnostih … drugače pa takole:

• pol kile govedine
• četrt kile suhega (ali dve piksni kuhanega) rdečega fižola
• dve zeleni papriki
• dve srednji čebuli
• dva stroka česna
• dve piksni pelatov
• žlica mlete paprike
• žlička suhega origana
• pol žličke mlete kumine
• eno malo pivo (brezalk, za deco, ane)
• četrt litra kakšnega fonda (kura, zelenje ali tele)
• olivno olje, sol, poper

večinoma čili ali konkarne pajsajo z mletim mesom, meni pa je veliko bolj fino, če govedino sam narežem na jako majhne kockice, tam nekje okrog velikosti fižola naj bodo … na olivcu jih hitro popeči, da lepo porjavijo, nakaj jih preloži v drugo posodo, v isti kastroli pa na srednjem praži sesekljano čebulo in na trakce narezano papriko … ko čebula postekleni in se paprika zmehča dodaj še nariban česen, origano in kumino, ter še malo praži … zdaj je čas za papriko … ogenj ugasni in v kastrolo dodaj mleto papriko, razmešano z malo tekočine (voda, pivo, font) … tako (menda) paprika ostane lepo rdeča in ne zapali takoj na rjavo barvo … whatever, nadaljuj na ognju: dodaj grobo narezane pelate, njih sok, font in pivo … pivo je fletkano, ker celotni zadevi doda malo grenčice in žitnega priokusa … še sol in poper, nato pa počasno brbotanje, ki naj traja kakšne tričetrt ure … zdaj dodaj še fižol (o tem, da je doma kuhan fržow kvalitetna nadmajka, pa tudi zelo resno opravilo bo nekoč objavljen poseben zapis) in kuhaj še četrt, pol ure … poskusi, pa boš videl … apetitno, pogrevabilno in sploh za pokončat s komadom hrustljevega belega kruha in hladnim pirčkom …

soundtrack:  krs one – hot