high five!

pred petimi leti smo vročinsko gagali že krepko sredi maja in nato še cel junij in julij in nasploh … kako to vemo? … hja, osnovna družinska celica se je prav takrat razširila na tretjega člana, ki pravzparav ni tako radikalno zamenjal življenjskega okolja, kot je to v navadi … chefičino notranjost, segreto na 36.5 stopinj je zamenjal z ljubljanskim ozračjem, segretim na 37 … tle nekje smo, ane … no, prav na minichefov rojstni dan je letos termometer zlezel do bornih 18 stopinj, medtem ko se je z neba zlilo ravno toliko vode, da ni mogel stestirati svojega novega superlisjaškega bicikla … da ni bilo slabe volje, so poskrbeli vrtčevska lazanja in sladoled, chefičini špageti bolonjez in rustikina malinova torta – same minichefu všečne reči, ane … radi spleta okoliščin in datumov smo družinsko festanje letos morali cepiti na dva konca … prvega smo z babi in dedijem zakoličili v robanovem kotu na turistični kmetiji govc s hrustljavim domačim kruhom, pomazanim z maslom in pašteto ter obloženim s solznim savinjskim želodcem in rahlo dimljenim sušenim vratom ter pospremljenim s krepko domačo skuto … nadalje so bili z nami še eht goveja župa, dušena govedina po lovsko s sirovimi štruklji in brusnično marmelado, pohana piška, žlinkrofi, polnjena telečja prsa, v pečici pečen krompir, solata z bučnim oljem in fletna odprta modra frankinja … vsega malo, ravno fino za odpet eno luknjo na pasu … in seveda vrhunsko, celo po za kmetsko hrano specializiranem ilovarju … aja, torto z motivom strele mcqueena smo prinesli s seboj … drugega pa smo naredili doma, za pramamo pa nano pa dedota … pa za slavljenca samega, se razume … začeli smo stoje, s paradižniki, napolnjenimi z ovčjo sirarsko skuto in sladko smetano (no foto, but very good), potem pa za mizo s štirimi rihticami:

[rockyou id=115954296&w=426&h=320]

v grlo smo vlivali oummejt ledeni čaj (ta stari z dodatkom ruma), zlato radgonsko še iz poročnih časov, the legendary batičev chardonnay 99 in a+ rdeče 01 … delitev dela je potekala po ustaljenem vzorcu, tako da lahko za kreme in kidney-mushroom pie aplavdirate chefici, od mene pa tokrat dobite recept za nemško torto, mojo prvo torto ever …

osnovna finta nemške torte je v tem, da sploh ni iz nemčije, ampak, če je verjeti wikipediji, nosi ime po gospodu samuelu germanu, ki je leta 1852 za firmo baker’s scumpral eno sorto čokolade … le-to, baker’s sweet chocolate, je dobrih 100 let kasneje nekdo v dallasu uporabljal za peko torte, katere recept je leta 1957 poslal v nek teksaški cajtng … majkemi! … ali je torta, ki nosi nemško ime in izvira iz teksasa sploh lahko dobra? … ou, yeah, baby, pa še kako!

za dvajset centimetrsko torto je bilo dovolj:

biskvit:

  • 90 g 70% temne čokolade
  • 90 ml vode
  • 170 g zmehčanega masla
  • 300 g sladkorja
  • 3 jajca
  • 180 ml mleka
  • 250 g moke
  • 4 g pecilnega praška
  • 2 grama soli

za nadev:

  • 150 g sladkorja
  • 180 ml sladke smetane
  • 80 g masla
  • 2 rumenjaka
  • 100 gramov kokosove moke
  • 100 gramov ameriških orehov (pekanov)

za premaz:

  • 150 ml sladke smetane
  • žlica sladkorja v prahu
  • 50 g kokosove moke

najprej biskvitimo: pečico nakuri na 180 stopinj … presej moko skupaj s soljo in pecilnim praškom, v kozici pa na majhnem ognju v vodi sergevaj čokolado, da se stopi … odstavi in pusti, da se malo ohladi … z miskerjem penasto umešaj maslo in sladkor, nato pa po enega in enega dodajaj rumenjake, nakar prilij še topljeno čokolado … mešaj dalje in izmenično dodajaj moko in mleko (malo moke, malo mleka) … zdaj je čas, da iz beljakov stepeš sneg in ga nežno vmešaš … maso razdeli v tri dvajset centimetrske namaščene in pomokane modele in jih peci približno 30 minut (oziroma toliko časa, da zobotrebec, zapičen v sredino pride ven čist), nato naj se deset minut kulirajo v modelu, potem pa do hladnega na rešetki … (seveda bi tako delal, če bi imel tri modele, ker imaš tako kot jaz samo enega pa naredi tako: maso razdeli v razmerju 2/3 vs. 1/3 in najprej stepi sneg iz dveh beljakov, vmešaš in spečeš … model opereš, namastiš in pomokaš in vanj preliješ še 1/3 mase, zmešane s snegom preostalega beljaka, spečeš in ohladiš … debelejši biskvit prereži napol in dobiš tri layerje) …

nato nadevčimo: v kozici zmešaj sladkor, sladko smetano, maslo in rumenjaka in na majhnem ognju segrevaj, da se zgosti (pazi, stari, da ti ne zavre, ker boš dobil sladka umešana jajca) … odstavi, vmešaj kokosovo moko in orehe, ter še malo segrej, nato pa ohladi na sobno temperaturo …

finale: biskvit, pol nadeva, biskvit, pol nadeva, biskvit … če rad razkazuješ mažinerijo, lahko torto pustiš kar tako, je pa bolj stajliš, če se malo pomujaš, jo premažeš s stepeno sladko smetano in posuješ s kokosovo moko …

gimme five!

soundtrack: luniz – i got five on it

5 thoughts on “high five!

  1. Velecenjeni Napo. Lepo te prosim, če tovrstne poste objavljaš nekje na skrito. Zopet se namreč počutim kot polž slinar, poleg tega me še malo daje zavist in dobivam zelo barvo. Give you ten 🙂

  2. Ja, pred petimi leti je bilo res vroče! Prijetno poletno vreme. Temu bi se reklo pravo poletje. Uživancija na kvadrat!
    Tale gostija je bila pa zgleda uživancija na kubik, bo treba poskusit. Mnjam! Pa seveda čestitke slavljencu!

  3. vale, folijo cez tastaturo, al pa u kuhno kuhat … pina, hvala … matic, v bistvu je trenutno formalno na voljo samo se moj svak, ampak je neformalno ze vezan …

  4. Napo, že zaradi slušalk v ušesih me čudno gledajo in postavljajo še bolj čudna vprašanja. Si predstavljaš kaj bi bilo, da še laptopa ovijem v folijo 🙂 …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s