v zadnjih dveh tednih se je chef (poleg visenja v mreži, branja avtobiografije keitha floyda, listanja corse-matin, srebanja ohlajene torre, operiranja na dveh plinskih brnerjih, pometanja šotora, plavalnih in kahličnih lekcij podmladku, jutranjega šetkanja med jahtami u portivecchju, poslušanja i muvrinov in ostalih krziških kampističkih aktivnosti) držal tudi slogana mistrdžirlota: potujem po svetu in iščem najboljše za vas … na korziki sem našel, kupil in zapakiral tole:

v prvi vrsti, z leve: staran, nepasteriziran kozji sir; direkt od kmeta kupljen blag (čeprav ne izgleda) ovčji sir – brebis in nepasteriziran ovčji sir z rumeno plesnijo

druga vrsta, z leve: zavojček sušene makije za mesne jedi; sušen lonzu (prata) & coppa (vrat), oba kupljena direkt od mladega in postavnega kmeta, ki se ga ni razumelo čisto, ama čisto nič in to v nobenem jeziku; figatellu (klobasa iz svinjskih jeter); salsiccia (suha salama iz prosto po svetu lutajučih in kostanj ter žir jedočih korziških pujsov); sanglier (salama iz merjasca); anetu (suha salama s 70% oslovskega mesa) in domača račja pašteta s pomarančo

tretja vrsta, z leve: trio terin (ena s svinjskimi jetri, druga z mrjascom, tretja s kostanji, vse pa s šnopcom); tapenada iz črnih oliv, ročno mleta kostanjeva moka in mini muffini iz kostanjeve moke

zadnja vrsta, z leve: colomba in pietra (rednim bralcem že poznani od lanske pomladi), pa zaloga stisnjencev domačije torraciaiz leccija (pikantno, a ne pregrenko olivno olje, belo, rose in krona ponudbe, oriu reserve de torraccia 2004); sladki muškat iz korziške špice ter casanis (kar bi po koziško lahko pomenilo domačnik), korziški pastis iz bastie

poleg domov prinešene robe pa v malih sivih celicah ostajajo trajne zabeležke o izjemnih pekarsko slaščičarskih vragolijah gospoda mallarinija in sinov, ki so nam z vsemi sortami artisanalnih kruhov polepšali jutra, s torticami in biskvitki pa posladkali večere … v pozabo pa nikoli in nikdar ne morejo in ne bodo šle niti vrhunsko popedenane mesnine (na čelu z mariniranimi kotleti in uležanimi faux-fillet-de-boeufi) mallarinijevih neimenovanih mesarskih sosedov … pa by stara-baba-škrbasta na roko nahlobljen temno rdeč pršut, pa ghjacci casani, pa … vtisov je ogromno, verjetno bodo semle še kapljali, bottom line pa se brez dvoma glasi: če bom v naslednjem življenju prasc ali merjesc hočem bit doma na korziki … tam tovrstno živad namreč nadvse kvalitetno rispektajo in temu primerno redijo & obdelujejo …