pri strunarjih

če slepo verjamemo besedam ex velikega vodje, lahko domnevamo, da se ljubljanski bogataši ukvarjajo samo še s tem, kako bi skovali kakšno zaroto in zajebali ostale slovence-reveže … zato je logično, da jim zmanjkuje časa za obisk restavracij in tako še te, ki so, niso polne, kaj šele, da bi se odpirale nove … bogataški zajebanci so celo tako pasji, da med vikendi množično pustošijo podeželske krčme, vaške gostilne in kmečke turizme in že tako obubožanemu ljudstvu odžirajo zaloge hrane za težke cajte … ki prihajajo, to je neizogibno … tako je v ljubljani večina restavracij v soboto in nedeljo zaprta … newcomerji (recimo harfa in separe cafe) se celo raje kot resna restavracija pozicionirajo kot malica/kosilo/cafe/ birtije … verjetno ne usekam čisto mimo, če razlog za to vidim v cubotu, ki je začel kot upscale menzica in potem zrasel v kao otmeni mestni plac … matematika je seveda simpl: če odpreš obrat sredi malo ven iz centra locirane poslovne cone, in namesto dunajski/pražen krompir/golaž-vampi mešano/ocvrti lignji s tržaško ljudem ponudiš – prepisujem iz današnjega harfinega menija – testenine z bambusom in koruzo/pečena orada v pečici s prilogo/taljata (rostbeef) na solati in pečenem krompirju lahko precej zanesljivo računaš na regularen dnevni obisk okravatanih middle managerjev in kok-sm-trendi cosmobejb … da se ne bi narobe razumeli: karkoli pripomore k dvigu – let’s face it: zelo nizke – slovenske prehranjevalne kulture, je dobrodošlo in vredno odobravanja … ampak zakaj se ambicija mladih in nadarjenih kuharjev/restavraterjev na tej točki konča?! … ker ni klientele! bi iz kanona ustrelil demšarjev … evo, pa smo spet na začetku in pri ljubljančanih, ki kujejo zarote, ropajo podeželane in v najboljšem primeru na hitro pomalicajo, če pa si že privoščijo kosilo, naj bo le-to na službene stroške … čemu ta razborita pisarija? ker se mi zdi škoda, da nadarjeni boštjan pavli, ki je prej kuhal pri džej-biju, zdaj pa šefuje v harfi, kuha kosila, namesto da bi on regular basis cimpral, stregel in kasiral to, kar nam je skuhal dva tedna nazaj:

[rockyou id=123515320&w=426&h=319]

da smo prišli do priobčenega degustacijskega menija pa smo imeli precej sreče: prvo srečno naključje je bil avtobus azijatov, ki je poskrbel, da je bila harfa tisto soboto sploh odprta, drugo pa, da smo pri poslušanju ponudbe in naročanju tako mutili in gruntali in ne vedeli, kaj sploh bi, da je natakar začel plaho namigovati, da bi se mogoče lahko prepustili gazdi kuhinje – kar smo zgrabili z obema rokama … in še dobro da smo, ker je bilo vse (okej, picajzlam: hobotnica je bila malo anemična, pa kruh bi lahko imeli domač, pa sladic je bilo malo preveč, da bi človek točno vedel, katero točno zdaj je) zelozelo v redu in zelozelo dobro … vključujoč z za zraven izbranimi vini (blažičeva rebula 07, sutorjev chardonnay 06, en španski malinovcast rose, kabajev cuvee morel 01 & batičev valentino 03) in končnim zneskom (80 na grlo z aperitivi – za dedce seveda dvojnimi, hehe – in kofetom vred) … ker imajo poleg tega lep, okusno opremljen in prostoren plac ter na stenah viseče irvine, lahko bojzom iz koprske sugeriram samo malo več samozavesti, hypa, korajže (investitorjev?) ali karkoli je že potrebno, da natančno zakoličiš delovni čas, naštampaš jedilne liste & vinsko karto, sestaviš vsaj en degustacijski meni in ga resno zaharaš tudi zvečer in čez vikend …

8 thoughts on “pri strunarjih

  1. Sicer samo na slučajnem kosilu med tednom (je blo zabavno gledat kelnerja, ker mu je bilo nerodno, da ima poln plac regular lančerjev iz sosednjih pisarn, kolega se je pa prišel en dan prej naročit:)), pozitivno presenečen nad hrano, placom in ZAGNANIM kelnerjem (vsaj eden v drugo smer, kot smo komentirali pred par meseci). keep going.

  2. Imam to srečo, da sem dnevno na kosilu v Harfi in zeloooooo zadovoljen. Končno tu dobim zelo okusno hrano, urejen krožnik – vsak obed je gurmanski užitek. Ob dobri postrežbi, izvrstnem okolju restavracije sem v Harfi GOST.

    Ambicij je lahko veliko, za mene je zelo pomembna tudi ta, da se tudi pri kosilih dosega nove standarde in pomembno prispeva k dvigu kulinarične kulture. Boštjanu to dobro uspeva.

    Občasno pripeljem poslovne partnerje na kosilo in takrat se odločimo zelo enostavno – prepustimo se šefu Boštjanu. Takrat pa pride do izraza vsa njegova kreativnost in kvaliteta – še vedno so bili gosti navdušeni, kar je pomebno tudi za moj posel.

    Da je restavracija HARFA tisto ta pravo, se kaže tudi pri gostih, saj vidim, da je tudi poslovnega sveta tu veliko. Če pa pogledam še skozi prizmo avtomobilov gostov (ni odločujoč kriterij) je nivo zelo visok.

    ps
    v JB dnevno skuhajo veliko kosil, le strežejo jih v drugem prostoru, skrit obiskovalcem pritličja.

  3. Hm, tale harfa je takorekoč v moji bližini 🙂 Probam ob priložnosti.

    Ta olivna krema mi je mal fascinantna. Je olivno olje v kombinaciji z jajcem, ala majoneza, pa mal “razredčeno” z stepeno smetano? Tko nekak bi se je jest lotu, sam verjetn bi bla naiber težka. Mogoče tud kakšen jogurt, …

    Všeč mi je, da kdo vzame mal kreativnosti in jo pokaže na krožniku.

  4. zokus: premiki so definitivno v pravo smer, to je na boljše … jože: v nekaterih točkah se čisto strinjam s tabo, težko pa me boš prepričal, da je pred lokalom parkiran pleh kakršenkoli kriterij za presojo kakovosti kuharije … kosila in malice sploh niso problem, problem (vsaj zame) je, da restavracija nima jedilnega lista in visnke karte, predvsem pa, da ni redno odprta tudi zvečer in vsaj en dan v vikendu … ker vsi, ki radi dobro jemo pač nismo poslovneži 🙂 … black: hm, nisem čisto prepričan, mislim, da so pri tej kremi imele prste vmes tudi kakšne pro centrifuge z velikim številom obratov … definitivno nekaj, česar se ne da kar tako re-kreirat v domači kuhinji … kako ti bo všeč šele v živo, hehe …

  5. Misliš? Pa še nekak bi razumel, če bi kakšne hidrokoloide uporabu, da bi mleko zgostil pa pol vmešal v neko olivno majonezo. A spada to pod molekularno gastronomijo? Če ja, pol je to tko en bav bav za nas domače kuharje 😀

    Že za mozzarello gledam kako se jo naredi, pa me mine to delat 🙂

  6. Zanimivo, cez mocarelo sm prsel pa cez en kitchen nightmares od ramsaya, je enga nauču to delat. Sej zgleda simpl, mlek, citronska kislina, pa še neki in pol se začne vse skup limat skup in načeloma sam oblikuješ robo. Prej ko slej jo bom naredu, ko bom mel spet kakšne popadke purizma, kjer bom naredil vse iz nič.

    Drugac pa neki tazga k ta paco jet si pa morm omislt, sam zato ker bi rad kej naredu na zamrznjenih sladicah, s kurbarijo od sladoleda je čist preveč dela, če nimaš kakšnga stroja al pa tekočga dušika … sladoled ne sme bit ledena kocka, mešat se mi ga pa ne da na pol ure al na uro, da se bi temu izognil 😀

  7. blackie, kam boš pa stresel citronsko kislino? bo treba še bivolico prej pomolst, hehe … ampak popadki purizma so super, treba ga je biksat from scratch, jebeš commoditiy, a smo dedci a nismo? 🙂 … za pacota pa kr na izi, razen če ne misliš oštarije odpret … poznam veliko boljših načinov, kako porabit 3.5 k€ … za ta prvo lenobo podpirat je dovolj že 37 evrov

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s