muškati, sauvignoni, pinoti, frankinje, chardonnayi, rizlingi, caberneti, merloti in vsi ostali grozdjoti se sicer lahko sončijo, mineralizirajo, zorijo, se izpostavljajo plemenitim plesnim in počnejo še vse ostale reči, ki jih počne zoreče grozdje, ampak nikoli jim ne bo ratalo, da bi dišali tako močno in tako lepo, kot izabela … bastardna dišečnica je v uniji, ki tako rada varuje naša življenja, prepovedana za komercialno prešanje v vino (z izjemo omejenih količin fragolinota pr taljanih), zato, če/ko se ti pokaže prilika brž zgrabi flašo ali tri in jo spravi v hladilnik in preseneti goste s sladko,  jagodasto dišečo penino … nu, ker je ravno sezona pa je super, če na tržnici upleniš kilo izabele in iz nje nakuhaš vrhunski, lahkoten, dišeč, lepobarven puding/kremo:

ups,  je že ni več … itak, če je pa tako dišala, da smo jo postrgali v no-tajmu … in tudi že dobili idejo, da bomo s to (no ja, ne točno s to, ampak s točno tako) kremo naslednjič  namazali  predpečeno krhko testo in dobili mega guudi izabelino pito … za  budino pa takole:

• 1 kg izabele
• 50 g sladkorja
• 50 g moke
• pol litra vode

grozdje operi, jagode potrgaj s pecljev, jih deni v kastrolo in jih pretlači, kar z roko … posuj s sladkorjem, prilij vodo, zavri in kuhaj deset minut … ohladi in čez noč spravi v hladilnik … naslednji dan precedi skozi drobno sito in ostanek – ene sorte tropine, ane – dobro stisni, da izrisneš čimveč soka (mogoče lahko uporabič celo stiskač za krompir) … od dobljenega sokca odmeri dober deci in vanj zamešaj moko … ostanek pristavi na ogenj in ko zavre, vanj med mešanjem in v tankem curku vlij sok, zmešan z moko … mešaj, mešaj, mešaj in na majhnem ognju pusti brbotati pet minut … prelij v kozarce, jih pokrij s folijo (da se ne naredi skorja), jih ohladi in daj še za par ur v hladilnik … če češ potem stepi še smetano in jo postrezi zraven … ampak ni nobene resne potrebe, ker tole diši in je dobro kot hudir!

soundtrack: isabella rossellini – blue velvet