ker nam je odhajajoča vlada naredila tako dobre cajte, da kruha sploh ni treba kupovati, ampak ga bajdvej, kolikor ga pač potrebuješ, vzameš iz bližnjega samopostrežnega smetnjaka, se mi je zdelo spročeno in uravnoteženo, da za državljanske želodce poskrbijo tudi – kot politično korektno čivkajo na nacionalki – najverjetnejši bodoči oblastniki … pa da vidimo, kaj nam ima za ponuditi rdeči trojček? … ker na borčija, gregita in katko, dokler se ne zmenijo kako in kaj, še ne gre računati, bo treba iz smetnjaka izvlečeno krušno podlago obložiti z njihovimi surogati: paradižnikom, rdečim fižolom in rdečo redkvico … kdo je kdo? … najprej borči: on je od vseh treh najbolj rdeč, taljansko šmekerski, na nakaterih soočenjih je švical kot orošen pomidor v jutranji rosi in kao prevzema odgovornost za spremembe, se pravi da že zdaj verjame, da bo dober tudi ko bo olupljen vložen v piksno, sušen ali spremenjen v kečap … skratka, borči ne more bit nič drugega kot paradajz … gregi je bolj zajeban tip igrača … zdrži na dolge proge, ko že misliš, da ga ni več, ugotoviš, da je samo malo odždel v špajzi in da je zdaj nazaj, v malo drugačni, precej bolj očitni obliki kot prej … gregi je torej rdeč fižol … katki tako ostane redkvica: rdeča samo zunaj, sicer pa nedolžniško bela, sveža, rahlo (a seveda ne preveč) pikantna in kot ženska v špici slovenske politike redka – redkvica, indeed … in kaj bomo z njimi? … tole:
- 1 zrel paradižnik
- 1 skodelica kuhanega rdečega fižola
- 2 redkvici
- pol žličke pikantnega pimentona
- ščep suhega origana
- olivc, sol
- dve rezini kruha (če v smetnjaku slučajno ni nobenega, zamesi rženca)
ponvico pristavi na ogenj in jo dobro razgrej … paradajz nakockaj na polcentimetrske kocke in stresi na vročo, naoljeno ponev … zacvrčalo bo! in tudi mora, ker je prav tako … malo zmanjšaj ogenj (malo!) in pusti, da se paradižnik cmari par minut … dodaj fižol (po možnosti še z malo vode, v kateri se je kuhal), potresi s pimentonom (ali pikantno (ali blago) papriko), soljo in origanom, premešaj ter pusti brbotati do željene gostote … kruh popeci, nanj naloži robo iz ponve, preko tega pa še na tanko narezano osoljeno redkvico …
p.s.: za pikantnost se gre zahvaliti nikomur drugemu kot (blogerskemu so)drugu titu … ki je pimenton svojeročno uvozil iz barcelone in ga doniral uredništvu kruha & vina … muy gracias!
soundtrack: beastie boys – 3 the hard way
kruh & vino 
You’re always welcome. Naslenji moj treasure hunt, oziroma dva, oziroma kar trije, bodo za chinese five-spice, ras al hanout in pa že skoraj iluzoričen lemongrass. Če pa karkol od tega sestaviš ali pridobiš pred mano, … pa ja, sej veš kaj ti je storiti 🙂
Se vidmo čez dva tedna, če bom kej dobrega vmes skuhal 🙂
Ti pa dej, prosm, mal sezonske zelenjave prosim. Buče so zaenkrat še v izobilju!
černikoh, ne samo da imam zate mini goodie bag iz korzike, lahko ti celo prišepnem kje se dobi limonina travca …
A je vse za v lonc? 😀 … ti chef whisperer ti! Takoj v soboto se bom narisal na tržnici 😀 Ne vem niti če naj grem domov iz nočne, al kar direkt na tržnico 😛
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
Nikoli več ne bom brala Napota, kadar sem lačna!
black, nič ni za v lonc – nekaj mora sicer prej pod nož, nekaj boš lahko pa kar direkt zlil vase … a si limonino gndži dobil? za nameček pa še to – bruseljski gastarbajter mi je odstopil komaj načet glažek ras al hanouta … češ pol? 🙂 … vale, ne me strašit!