muškati, sauvignoni, pinoti, frankinje, chardonnayi, rizlingi, caberneti, merloti in vsi ostali grozdjoti se sicer lahko sončijo, mineralizirajo, zorijo, se izpostavljajo plemenitim plesnim in počnejo še vse ostale reči, ki jih počne zoreče grozdje, ampak nikoli jim ne bo ratalo, da bi dišali tako močno in tako lepo, kot izabela … bastardna dišečnica je v uniji, ki tako rada varuje naša življenja, prepovedana za komercialno prešanje v vino (z izjemo omejenih količin fragolinota pr taljanih), zato, če/ko se ti pokaže prilika brž zgrabi flašo ali tri in jo spravi v hladilnik in preseneti goste s sladko,  jagodasto dišečo penino … nu, ker je ravno sezona pa je super, če na tržnici upleniš kilo izabele in iz nje nakuhaš vrhunski, lahkoten, dišeč, lepobarven puding/kremo:

ups,  je že ni več … itak, če je pa tako dišala, da smo jo postrgali v no-tajmu … in tudi že dobili idejo, da bomo s to (no ja, ne točno s to, ampak s točno tako) kremo naslednjič  namazali  predpečeno krhko testo in dobili mega guudi izabelino pito … za  budino pa takole: Nadaljujte z branjem→