ko je desetletje in pol nazaj še izhajal prvi uravnotežitveni dnevnik je ob začetku izhajanja delove nedeljske edicije zaokrožila šala, češ, kako bi se pa imenovala nedeljska izdaja časnika slovenec? … odgovor najdeš v naslovu tega zapisa, čeprav ta ni tam zaradi cajtnga, ampak zaradi kanelona … kanelon slovenec  je namreč čisto nekaj drugega kot originalni kanelon italjanec … lahko bi celo rekel, da je kanelon slovenec veliko več kot kanelon italijanec, saj je kanelon slovenec tri v enem: palačinka, burek in dunajc … palačinka prispeva samo sebe, burek v konzorcij prispeva filo, dunajc pa zunanjo panirano srajco … seveda vsi trije prispevajo tudi dovolj kalorij, da začneš po enem ali dveh snedenih kanelonih nemudoma gravitirati proti kavču, kupu kartonov, sveže pokošenemu travniku, klopci ali katerikoli drugi za zaleganje primerni horizontalni površini … kanelon italijanec pa  ima s kanelonom slovencem skupno le ime: namesto palačnike ima  plahtico testenine,  namesto dunajsko ocvrte obleke  ima gratiniran parmezanov posip ali kakšno paradjzasto omako,  pri filah pa  tudi dopušča veliko več maneverskega prostora kot mesni/sirni/špinačni, na katere je aboniran kanelon slovenec … kučina italjana je zadnjič razkazovala enega posnemenja vrednega kanelona italijanca, napolnjenega z mešanico krompirjevega pireja in jurčkov:

štirim slovencem, ki smo ga poizkusili je bil ljub in všečen … ker v domačiji testo za pašto zdaj že kar mimogrede stresemo iz rokava, je dokončanje tegale mala malica … no, ko poješ prva dva tej malici takoj odvzameš pridevnik mala, po tretjem malico zamenjaš z južina, po četrtem tej dodaš pridevnik orng, po petem še krepka in po šestem izdatna … naprej pa tudi chef ni zmogel … za pripravo dveh orng krepkih izdatnih južin (torej za dvanajst kanelonov italijancev) sledi naslednjim napo-tkom:

za testo:

• 2 jajci
• 200 g moke

za not namontirat:

• pol kile krompirja
• četrt kile jurčkov
• maslo
• mleko
• sol, poper

za čez poštimat:

• 10 dag parmezana
• peteršilj
• bazilika
• majaron
• sol
• olivno olje

testo je klasika: v moko jamico, v jamico zžvrkljani jajci pa s krožnimi gibi počasi vmešavaj moko v jajca in ko nastane testo, ga mesi, sine leo messi, mesi! … četrt ure, pa za pol ure v hladilnik, pa z vmesnim mokanjem spuščat skoz mašinske valjarje do predzadnje stopnje … ta velke plahte razreži na pravokotnike, kot da bi se pripravljal na lazanjanje – in vse to lahko narediš že na predvečer, pomokane pravokotnike le dobro zapri …

zavri veliko kastrolo vode, jo posoli in dodaj žlico olja, da se plahtice testa ne bodo sprijemale … testene pravokotnike kuhaj dobro minuto, nato pa jih poberi ven in prestavi v skledo z mrzlo vodo …

olupljen in nakockan krompir skuhaj, odcedi, pretlači … dodaj žličko masla, malo vrelega mleka in dobro zmešaj …

jurčke očisti in nareži na centimetrske kocke … na maslu prepraži sesekljano šalotko, dodaj jurčke in na srednjem ognju praži, dokler ne spustijo vode in se znova posušijo … nato jih zmešaj s pirejem …

liste testa jeblji iz vode in jih polagaj na desko … vskaega osuši in zravnaj z rokami, nato na sredo nadevaj črto file in pravokotnik zvij v kanelon …

kanelone drugega zraven drugega zloži na s peki papirjem obložen pekač, premaži z vodo in obilno potresi s parmezanom … 20 minut jih peci na 200 stopinjah

sveže liste peteršilja, bazilike in majarona s soljo in olivcem zmelji v zeleno pasto, s katero prelij pečene kanelone … aja, pa še to: preden jih postrežeš pa malo počakaj, da izjemno vroča sredica ne bo komu skurila žnablov, jezika, neba ali žrela …

soundtrack: n’toko – slovenec sem