medtem, ko smo ondan tukaj čebljali o dveh julkah, childovi in powellovi, je chefica poprijela za kuhownco in kot svoj hommage ta stari, originalni juliji, in po njenem receptu nacumprala orng dozo dišečega, mehkega, krepkega bfburginjona:
res je bil hud-gud: sladkaste, mehke glazirane čebulice, sočni šampinjoni, globoka, bogata, umamijasta omaka in kosi nažlico mehkega mesa so poskrbeli, da je cela kuča dva dni omamno dišala in povzročala slinoced … brbončice so radostno plesale, ko pa se je veselici pridružila še flaša premjerkrujevskega burgundca (hvala stricu iz amerike!) so še zavriskale in veselici ni bilo videti konca … benigni ima prav!
kruh & vino 
Waw, tud izgleda tko kot je napisano.
Zadnjič si s tistima dvema julkama sprožil revolucijo tudi v naši hiši :S No, ne glih revolucijo ampak “putra ni nikoli preveč” se med hahljanjem večkrat sliši … Česa iz mega-bukve se bom najprej lotila, pa še razmišljam … Jp, ti si kriv 🙂
Mmm, slastno izgleda!
Tega podviga sem se pa tudi jaz hotela lotit pred tedni. Pa sem obupala, ker nisem prišla do odgovora, kje dobit 18-24 white pearl onions. Kje si jih dobil ti?
katja, jih nisem – kupil sem najmanjše čebulice, kar sem jih našel na placu … pazi le, da jih ne prerežeš, kuhati moraš cele, sicer razpadejo …
Po moje bi bile tudi mikene šalotke ok? Al ne?
Superca, hvala. Probam ob prvi priložnosti. 😉