dve julki

da maryl streep ni popolna tujka v kuhinji, je chefu postalo jasno že pred leti, ko je v super depresivki the hours med precej resnim dialogom suvereno, kar tako, mimogrede, skozi prste ločevala beljake od rumenjakov … dodaten dokaz je zdaj na ogled v filmu o dveh julkah: eni iz petdesetih, z izjemno pozitivnim karakterjem, enormnim zicledrom, otroškim priimkom, a montypythonovskim glasom in pojavo ter drugi, novotisočletni, nezadovoljni pisarniški miški, ki po selitvi v rupo nad picerijo v queensu osmisli svoje življenje s kuharijo po receptih iz famozne knjige prve julke in svoj napredek pri prekuhavanju deli z ljudmi na blogu … obe štoriji sta še kar frajerski: ta stara julka je dolgoletni projekt – za ameriške gospodinje prilagojeno francosko kuharijo – le uspela izdati; še več, s svojim ležernim, spodbujevalnim, lako-ćemo tv-showom, je postala kraljica ameriških kuharskih src … tudi ta mali julki je potem dobro zadogajalo – enoletnemu blog projektu je sledila knjiga, tej pa še film (ob katerem ima sicer kar nekaj – verjetno upravičenih – pomislekov) … kljub temu, da se je blogerski rollercoaster julie powell začel kotaliti že pred sedmimi leti (kar prenešeno iz intenetsov v realno štetje pomeni vsaj stoletje ali dve), si ustvarjalec žanrsko podobnega bloga ne more kaj, da ne bi še sam malo povrtal po svoji notranjosti in jo povprašal, kako pa jo je njegovemu življenju zavdala letalna kombinacija kao weba 2.0 in kuharije? … če se samoizprašam po kriterijih julie powell, bi težko rekel, da sem zaradi kruha & vina postal boljši človek … že res, da me tole drži presenetljivo dolgo – ponavadi me stvari in projekti, ki zahtevajo dobršno mero osebne discipline, nehajo intrigirati in zanimati veliko prej – a da bi na osnovi tega vriskal, češ da kako je tole škrebljanje neka self-improvment terapija, bi bilo pa res preveč … lahko pa, po drugi strani, ponosno ugotovim, da sem zaradi kruha in vina zdajle veliko boljši kuhar, veliko bolj discipliniran pisec in da vem veliko več o fotografiranju hrane, kot pa pred tremi leti … marsikakšno reč bi danes skuhal ali pofotkal ali napisal čisto drugače in kruh pa vin me velikokrat spomnita da pregovor o vaji, delu in mojstru še zmeraj velja … in ker mi je jasno, da je treba probat in se naučit še ogromno reči, pičimo dalje! … za začetek s klasično francosko jedjo, ki je oborila s nogu julio child (in marcela prousta in še marsikoga): morski list a la meuniere:

list

no, tale konkretna, okvirno pripravljena po navodilih larousse gastronomique, ne bi s nogu oborila nikogar … če te zanima zakaj, beri dalje: bom najprej razložil kako sem tole pripravil in kako bom naslednjič odpravil felerje … pejmo:

  • dva fletna, približno 300 gramska lista
  • 100 gramov masla
  • štamprle olivca
  • pol limone
  • par stebelc peteršilja
  • sol in poper
  • moka
  • dve mesnati rdeči papriki

najprej v pretekliku:

ker liste ponavadi opucajo že ribiči na barki, mi je ostalo le še simpatično opravilo dajanja iz kože: lista sem položil na desko, ga z ostrim nožičem zarezal pri repu, le toliko da sem lahko s papirnato brisačko zgrabil za kožo in jo s krepkim potegom snel z ribe (no frx, to gre res čisto na izi) … vajo sem najprej ponovil še na spodnji strani lista, potem pa še dvakrat na drugem primerku … nakar sem rekel (ali bolje rečeno vzkliknil – ipak je bila otročad na počitnicah): “a u kuratz!” … ugotovil sem namreč, da listov ne morem stlačiti niti v največjo ponev, ki jo premorem … potem sem se stvari lotil rezervistično: na dveh plinih sem segrel emajliran protfan, vanj zlil 80 dag kuhanega masla (torej prečiščenega, clarified putra, ki ga naštimaš tako, da maslo na čisto mičkenem ognju tališ, dokler se beljakovinski del putrčka ne spusti na dno, nakar gornji, maščobni del putrčka previdno odliješ in ponucaš, spodnji šodr pa zaženeš preč) in olivc ter začel peči rahlo poprana, pomokana in otresena lista … sedem minut na eni, sedem minut na drugi strani … medtem sem pražil na debelejše žuljenčke narezani papriki, na malem ognju pa sem segreval preostanek masla in limonin sok, v katera sem ob koncu vmešal sesekljan peteršilj in z omako prelil ribo na krožniku … chefici ribe nisem raztrenčiral, ker se je raje loti sama, sebi pa sem nastavil priobčen squareheadovski piatto … kaj je bilo narobe, pobaraš … hm, vse razen paprike: lista nista bila hrustljavo zapečena (ker sta se v protfanu preveč gužvala in ker nisem (kot bi rekla julia) bil dovolj pogumen, da bi ju pekel na malo višji temperaturi), med raztrenčiravanjem se je, vsaj moj, precej shladil, omaka pa je bila pre-pre-pre-kisla …

zatorej bom na popravcu v prihodnjiku naredil takole:

olupljena lista bom razmontiral na štiri fletne fileje, ki jih bom, popoprane, pomokane in otresene hrustljavo zapekel v dveh ponvah (zdaj bo to možno, fileji so namreč manjši od cele ribe, a ker jih ni dobro gužvati, bodo šli po štirje na ponev) na mešanici masla in olivca (verjetno se niti ne bom afnal s pucanjem putra) … ko jih bom pobral ven, bom v ponev dodal še malo frišnega masla in malo, malo limoninega soka, samo za vonj in rahel kislinski twist … pa da vidmo!

soundtrack, za obe julki in mojega popravca: asian dub foundation – new way new life

Advertisements

5 thoughts on “dve julki

  1. Julke so carice. V prvem in drugem razredu sem hodila v podružnično šolo v majhni vasi, kjer je bila taglavna kuharica Julka. Taka taprava: okrogla, s firtahom, zgovorna, vedno nasmejana. Iz njene jedilnice ni nihče odšel lačen 🙂

  2. jah… tle v deželi morskega lista se redno soočamo s izzivom premajhe ponve. ajt, dva še gresta v ta narvečjo, a če imamo kak obisk, se v najboljšem primeru speče ribo v dveh rundah, v najslabšem pa črta z menija 😉
    putra nč ne zjasnjujemo, ga sam fajn segrejemo, ribe pa tudi nikol nč ne pomokcamo, ker ni treba. mmmmm, to je res ena plemenita riba!

  3. Karmen, točno vem o kateri Julki govoriš. Krasna ženska je bila teta Julka.
    Ja, film o Julkah je zelo fin, idealen za nedeljski večer. Streepova je svojo vlogo perfektno odigrala. Kot vedno.

  4. Pingback: Vredno ogleda na blogih | had blog

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s