danes je spet sladki petek – to je petek za prilogo financ dolce vita – ta je danes res sweet, saj je chef za ilustracijo lika in dela ameriškega superchefa thomasa kellerja poustvaril en ljubek slatkiš iz prve kellerjeve knjige the french laundry cookbook:
v ospredju je krof, oblečen v cimetov sladkor, v ozadju pa kapučinov semifredo z vročim spenjenim mlekom … receptura za oboje sledi tu spodaj, celotna štorija o kellerju pa je natisnjena saj veš kje … torej:
za kapučinov semifredo:
- 3 jajca
- 2 žlici vanilijevega sladkorja
- 6 žlic sladkorja
- 125 ml sladke smetane
- žlica mlete kave
najprej vtakni mikser v elektriko, nato pa dvanajst minut na srednji hitrosti miksaj tri rumenjake in dve žlici vanilijevega sladkorja … medtem naredi kavni estrakt: žlico kave zmešaj z dvema žlicama vrele vode, dobro premešaj in precedi čez fino cedilo … mešanica rumenjakov in sladkorja bo po dvanajstih minutah precej narasla in lahkotna; takrat vanjo vmešaj kavni ekstrakt in vse skupaj prestavi v skledo, ki plava v ledeni vodi (voda + kocke ledu) …
miksaj dalje, tokrat sladko smetano in tri žlice sladkorja in sicer toliko časa, da smetana dovolj strdi, da ostane hribček, ko dvigneš metlico … smetano vmešaj med sladke kavne rumenjake in skledo postavi nazaj v ledeno vodo …
še zadnji mix, tokrat sneg: beljake stepaj in ko začne nastajati sneg, dodaj še tri žlice sladkorja in stepaj naprej, dokler ne dobiš snega z mehkimi vršički – torej ne mašaj ga k norc, ane …
sneg previdno in počasi primešaj k smetanastim sladkim kavnim rumenjakom, nato pa vse skupaj nalij v kozarce ali kavne skodelice ali lončke ali karkoli – pazi le, da nehaš nalivati vsaj centimeter in pol pod robom, da bo pri serviranju ostalo dovolj prostora za spenjeno vroče mleko … kozarčke pokrij s tatanko folijo in za najmanj šest ur postavi v zamrzovalnik …
za krofkellerje:
- 200 gramov moke
- 14 gramov kvasa
- 40 gramov sladkorja (+ za posipanje)
- 30 gramov masla
- 3 rumenjaki
- štamprle mleka
- cimet v prahu
- sončnično olje za cvrtje
- sol
v 60 mililitrih vode raztopi 7 gramov kvasa, vmešaj 60 gramov moke in pusti vzhajati eno do dve uri …
zmešaj 100 gramov moke, 40 gramov sladkorja in žličko soli, v to mešanico pa vlij v mleku raztopljenih ostalih 7 gramov kvasa … mešaj z mašinco na ta majhni brzini in počasi dodajaj rumenjake in stopljeno maslo … ko si dodal vse, mešaj minuto, nakar dodaj tisto prvo vzhajano mešanico vode, kvasa in moke ter mešaj dalje, zdaj na srednji hitrosti , še štiti ali pet minut … med mešanjem opazuj testo in če bo preredko (skoraj zihr bo), po žlicah dodajaj še preostanek (ali pa še kakšno deko več) moke … skledo s testom dobro pokrij in pusti naj počasi vzhaja – še najbolje čez noč v hladilniku, drugače pa par ur v bolj hladnih predelih tvoje kuće …
vzhajano testo zvrni na pomokan pult in razvaljaj na dober centimeter debeline … s približno osemcentimetrskim krogom za izrezovanje krofov (ali s približno tako velikim kozarcem z ostrim robom) izreži krofe, nato pa z majhnim izrzovalnim krogcem (ali manjšim kozarčkom) iz vsakega krofa izreži še sredico … ostanke na hitro stlači skupaj, razvaljaj in naredi še kakšen krof … vseskupaj naj pokrito s peki papirjem vzhaja petnajst minut …
v kozici, ki je dovolj velika, da boš v njej lahko naenkrat cvrl štiri krofe, nalij kakšne dva centimetra olja in ga segrej na 160 stopinj … krofe (in izrezane sredičke) cvri 30 sekund, obrni, cvri 1 minuto po drugi strani, še enkrat obrni in dvri še 30 sekund, dokler niso temno zlato rjavi, kot tale na sliki … ocvrte krofe odlagaj na papirnate brisačke, nato pa jih povaljaj v mešanici sladkorja in cimeta v prahu …
postrezi pa takole: semifredo vzemi iz zamrzovalnika, da se malo zmehča – ti boš pa medtem zavrel in spenil mleko ter z njim prelil semifredo … priloži še krof s sredico na luknji, zagrizni in uživaj …
soundtrack, tokrat vizualiziran z divjo anime: neil young – cinnamon girl
kruh & vino 
tole bi bilo treba sprobat, se mi pa tale semifredo bere precej sladko.a so žlice sladkorja mišljene žlice al čajne žličke ?
Drugače se pa tudi pišče bere precej slastno in mamljivo
rok, žlice navadne, ampak ne nabutano zvrhano polne … pa na koncu niti ni bilo preveč sladko. malo pa že mora bit, saj gre vendar za eno sorto sladoleda … pa vse skupaj se razdeli v ene šest do osem skodelic, tako da kar štima … o piščetu bo pa bralstvo bloga obveščeno z rahlo zamudo, ampak bodo pa v zameno za potrpežljivost piščeta lahko tudi videli, kar bralcem papirnate edicije ni dano 🙂
Izgleda magično! 🙂
Bo treba sprobat…
Lep lep pozdrav iz Tajske
Namreč, sem tvoj velik oboževalec, oziroma bralec tvojega bloga. Ne me narobe razumet. Všeč mi je tvoje pisanje! Tolk, de se zastopva. Sej lohk, de si tud lep, sam to nema veze. Na to ne padam.
Že dve leti nazaj sem zasledil tvoj blog in polepšal mi je marsikatero urico. Sedaj pa, ko sem malce osamljen na Tajskem in imam mnogo časa, sem si ga pa privoščil prebrati zopet od A do Ž.
Ti si car. Ne samo, da se cedijo sline, še od srca se nasmejim ob tvojem pisanju. Duhovito, ni kaj!
V bistvu sem malce sramežljiv tip in sem dolgo okleval, ali naj se ti oglasim, ali ne.
Dobro, zdejle ga mal imam “pod kapo” (v lokalu so bile srečne urice in v ogromnih količinah je padla vodka) in zato sem se okorajžu. Ampak, zdi se mi, da je prav, če ti povem, kako z veseljem te prebiram. Včasih me res potegneš “iz dreka”. To je moj sinonim za krizo osamljenosti. Naenkrat se ti zdi, da si popolnoma sam. Nihče te ne “šmirgla”. Tukaj sem namreč že tri mesece popolnoma sam. In še naslednje tri mesece bom. Tako sem se pač odločil. Kar pomeni, da bo še kar nekaj “dreka”, ampak tudi s tvojo pomočjo ga bom nekako prebrodil. Pa ne zdej tisto, o vrabcu, pa dreku, pa mački, ki vrabca ven potegne in kdo je prijatelj oz. ni.
Upam,da nisi hud,če te tikam. Ampak mi dopadeš in kdor mi dopade, tega tikam.
Ker se mi zdi de mi je frend. Tak sem in tle se bom težko spremenu.
Tudi sam blogam o svojih dogodivščinah. Če se ti ljubi pogledati kaj mi dogaja pa klikni na spodnji link.
http://ahab60.blogspot.si/
Se posipam s pepelom, ker sem si upal podvomiti v količinska razmerja semifreda.Absolutno nepresladko in zelo zelo dobro. Naslednjič moram samo podvojiti količine, da ne bo več mesarskega klanja za zadnje ostanke v kozarčkih. Boljša polovica sicer pravi, da je uspeh tudi posledica naše uporabe biosestavin : v omari se je valjal bio vanilijev sladkor, za led smo pa potolkli ledene sveče.
Krofi bodo pa počakali do pusta
mitja, kot je halid invalid – hari rekel rambotu amadeusu, rečem tudi jaz tebi: “pa jebote stari, što mi se ranije nisi javio …” 🙂 … primo takele blagodejne misli vedno paše prebrat in ko me bo kdaj ufatilo bložno malodušje vem, da moram nazaj na tale post pridt, hehe … al pa na tvoje hecne popise tajskega biksanja, ki so super in so že vpisani v moj rss reader – saj veš, kako po treh pirih rad poudari kolega grobler: “pes pesa zavoha!” … pa odpri že enkrat tisto golobjo konzervo, da vidmo, kaj je not 🙂 … rok – eto, toliko o šećeru … ledene sveče so super rešitev za hlajenje semifredota, bravo …
Sem dolgo upal in se bal..pa tko naprej. Ampak zdej si me pa dvignu. Hvala, kva nej rečem!! Morti frend?