na kvader

eno petletko nazaj, ko smo prvič polnili baterije v provansi, nas je dedo odpeljal tudi na prav posebno polnjenje želodcev … angleška verzija nevigacijske komandantke irglove na s je sicer dobro in dolgo ovinkarila sem ter tja, a nazadnje smo le še pravočasno, za kosilo, zapeljali na drevoredni privoz tam v lorguesu … ko smo stopili na gostilniški (restavracijski?) vrt, nas je gromoglasno začel pozdravljati ogromen, korpulenten, popolnoma v popolnoma črne cunje oblečen dedec … ker sem iz foha, sem takoj pomislil, da smo na setu reklame za perwoll black magic … ampak na srečo ni bilo tako: od gore odlomljeni velikan je bil clement bruno, lokacija pa je bila tudi prava, prijetno osenčen stajliš vrt njegove restavracije chez bruno … pri brunotu se je tartufe, veliko tartufov … črno odeti masivec samo v restavraciji vsako leto porabi več kot 1000 kil tartufov … kar ni čudno, saj so tartufi v vsaki jedi, za dobro mero pa ti jih nato še radodarno naribajo ali nastrgajo na vsako jed … bruno vsako sezono pripravi nov jedilnik, njegova cena pa je odvisna od tega, s katero vrsto tartufov ti ga pripravijo … se pravi da lahko isto špuro šestih jedi ješ za 65 ali pa 145 evrov (moje mnenje: izbero cenejšo varianto) … no, in od vseh tistih šarkutrijev, kremnih juhic, golobov in fwagrajev, ki smo jih takrat zdajali v usta, mi je v spominu najbolj ostala najpreprostejša možna jed … na krožniku je bil na kvader obtesan kuhan krompir, prelit s smetanasto tartufno omako in potresen z frišno ribano gomoljiko … nepozabno fletno, res! …
no, pa se je ondan v hladilniku spet pojavil par črnih tartufov in katerega je bilo treba nekaj narest … seveda se ni pojavil kar tako, sam od sebe, ampak naj ti razložim: chefica ima letos nadvse ljubek obdaritevni koncept za rojstne dneve svojih najbližjih sodelavcev: vsak dobi en tartuf in malo teglico tartufate (ja, ja, ti se kar tolči po glavi, zakaj se nisi bolj učil in svoje kariere usmeril v laboratorij za biokibernetiko) … in ker sem uradni nakupovalec (via vinko@tartufi.si) gomoljik jaz, poskrbim, da kakšen dišečnik konča tudi v domačih piskrih … tako je nato iz tistih dveh v hladilniku počivajočih črnih kuglic nastala domača verzija tartufastega krompirjevega kvadra:

simplič je … dva s krompirjem v življenju boš dodatno osrečil takole:

  • dva velika krompirja
  • dva manjša črna tartufa
  • dva deci sladke smetane
  • sol & poper

krompirja operi in ju obtesaj tako, da boš dobil dva čimvečja kvadra … skuhaj ju v sopari ali pa v narahlo brbotajočem slanem kropu … medtem v mali kozici počasi segrevaj smetano, v katero si fino naribal en tartuf … naj na izi vre, da se malo zgosti … na koncu po okusu dodaj še malo soli in popra … omako prelij čez krompirjev kvader in na vse skupaj naribaj še oni drugi tartuf … evo, pa ti ni treba v lorgues, hehe …

soundtrack: bloc party – banquet (the streets remix)

Advertisements

4 thoughts on “na kvader

  1. Se strinjam, nadvse ljubek obdaritevni koncept, sploh če si eden izmed srečnežev, ki jih je doletela ta čast, 3x hura za šefico!
    Moje darilo/tartufi so pristali med testeninami, vendar tudi ta kombinacija s krompirjem ne zgleda švoh, sploh ne…

  2. Chef 2 vprasanja ce utegnes:

    1. Navdahnjen z Blumenthalovo knjigo In search of perfection bi te pobaral katera sorta krompirja se ti zdi najbolj primerna za tale recept? Enostavnost jedi se mi zdi enkratna priloznost za perfekten kuhan krompir, kjer bo zelo pomembna sorta krompirja. Glede priprave bom poskusil v sopari, razen ce ne najdem se kaksne druge tehnike, ki bi dala se bolj krompirjast rezultat.

    2. A se da tartufe dobit kje online, nasel sem eno stran fogy tartufi a tu nabavljas?

    THX in pozdrav iz Afrike

  3. matej, zdaj moraš sam še poiskat kakšnega elbekajevca z bližnjim rojstnim dnevom in odporom do tartufov, hehe … samo: v sortah krompirjev nisem ravno obvladač, znam pa gospe ivico in dani na tržnici povedat, ali naj mi da tistega za pečenje (ponavadi je to – poleg mladega in kiflčarja – tisti z rdečkastim olupkom) ali onega za kuhanje … za tole bi vzel tistega za kuhanje, če bi bil pa blumental, bi pa od vseh možnih sort vzel po enega, nakar bi jih vse soparil in videl kateri je najboljši 🙂 … tartufov pa po netu še nisem kupoval, mi jih je do zdaj vedno kar vinko pripeljal … ne vem pa, če njegov karavan potegne do afrike (ali prideš kmalu nazaj?) …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s