seveda (na žalost vseh, ki ste ga že pred začetkom prvenstva siti do grla, ali celo do mehkega neba) ne govorim o futibalu, ki se (na veselje vseh, ki se nam opazovanje bincanja baluna na zelenem pašniku zdi podobno lepo uležanemu in popolno medium rare pečenemu stejku – torej, ne izpustimo nobene priložnosti, da si ga privoščimo) pravkar šele zares začenja … h koncu bo počasi zavila špargljevska sezona in danšnji dan se zdi pravšnji za objavo zadnjih dveh recepturnih namigov v to smer … letos s šparglji nismo tako divjali, hočem reči, da smo divje zobali le dvakrat ali trikrat … večkrat so v kuhinji pristali zeleni gojenci, pri katerih smo letos uveljavi prakso kupovanja bolj tankih palčk špargljevine, ki jih nato niti lupili nismo … kot dober sreditedenski lenivski obed se je izkazalo tole pećenje:
ta drobne nove krompirje cekneš na pol in jih prelijš z vodo, zavreš in pustiš brbotati pet minut, nakar jih odcediš in prestaviš v protfan … da ne bodo osamljeni jih zmešaj z nekaj na četrtinske palčke zrezanimi korenčki, par neolupljenimi stroki česna, na tanko narezanimi 2×2 cm koščki pancete in nekaj lističi žajblja … dodaj še sol in olivca, dobro premešaj in postavi v 200 stopinjsko pečico … po petnajstih minutah premešaj, dodaj šparglje in vrni v pečico … po še petnajstih minutah preveri, če je že in začni pripravljati solato, kozarce za dobro ohlajen sauvignon in soundsystem za soundtrack, ki je kombinacija barvitosti in začetka neke druge sezone: boye – fudbal …
iz tako rekoč identinčnih sestavin lahko pripraviš še eno fino stvar … potrebna bo le menjava na mestu škrobnega vezizta, kjer namesto mladega patata v igro pošlji hitrega arboria in pojačaj obrambo z močnejšimi in krepkonožnejšimi šparglji … obenem poskrbi, da se panzetti ne bo razmahnil po celem igrišču, gulerodu pa je strogi sodnik von napotnig itak že v prvem polčasu dal rdeči karton … grafični prikaz formacije za zmago na finalni izgleda takole:
v vratih je von d’schpargel, skuhan iz na maslu prepraženih olesenelih spodnjih delov in olupkov špargljev … obrambi poveljujeta razgreti olivio in dišeči garlic, škrobni vezist je okroglozrnati arborio, ob njem je hitri asparago (tokrat brez zelenega dresa), na krilih sta vmešana parmiggiano in mantequilla, v konici napada pa blestita vroč panzetti in razgret vršić … čista zmaga, res … in še soundtrack, s katerim selektor lebovinić zaključuje letošnjo sezono zelenih palčk … (in odpira fuzbalsko): boye – dosta! dosta! dosta!
3 x vau! in en prav lep pozdrav!
glede na to, da so vse sestavine v hladilniku mislim da imam kosilo za danes… (1. varianta – krompirjevka po duši pač :P). hvala za idejo 😀
Je hudič, ko enkrat poženejo, ane!? Uni njokci zadnjič so bili naravnost slastni. Novi ideji sta (spričo uvodne ugotovitve) izjemno dobrodošli.
Napo, čez vikend sva pripravila krompir po tvojeem receptu. Le da sva ga malo priredila, spustila sva šparglje, žajbelj in panceto. Sicer pa je bil krompir odličen. Hvala za recept 🙂
Pingback: Solata z divjimi šparglji in mlado čebulo - Kuham.si