da carlo nerozzi v svojem somakampanjskem kevdru dela fletne vinske zvarke, že veš … še več, njegovi vinski zvarki, še posebej oni bardolino, ki je čista ovinjena preprostost in prijaznost, so tako fejst, da sem, ko nas je marš ruta ravno že peljala od verone proti gardskemu jezeru, brž pomejlal carlota, če bi se dalo ogledati kraj njihove rasti in kevder njih zorenja … jasnodaja, je napisal carlo … in dodal še, da lahko našo auto-kučo-poso na na kolesih za čez noč parkiramo ob trtah in da nam bodeta z njegovo regino pripravila še simple country dinner, kar je potem izgledalo takole lepo:
od ostalih presežnikov naj omenim le še fascinantnost samega posestva, ki je postavljeno na hribčku redi vasi sommacampagna in ponuja fletno razgledovanje po gričevju tam naokrog … sredi vasi vinogradi, sredi vinogradov pa velika, prijetna, s plezalkami obraščena hiša, z verando, na kateri potem s carlotom prijetno klepečeva v pozen večer: o tem, da je njegova naloga ohranjati zdravje in okus grozdne jagode do vina; o tem, kako so ga čudno gledali, ko njegova custoza ni bila kredasto bela, ampak rumena; pa o tem, kako ga čudno gledajo, ker dela corvino tudi na rose, pa o tem, kako je, ko sta z očetom kupila posestvo, delal po 20 ur na dan (na posestvu + na šihtu kot drugi človek veronskega sejmišča, ki je huge podjetje); pa o predstavitvah njegovih vin na japonskem … čisto na koncu doda še, da se odpravlja preko okeana, na otvoritev najnovejšega, najžeščega, največjega epicentra italijanske gastronomije v new yorku, ogromne palače eataly, ki so jo mario batali, joe bastianich, lidia bastianich in ostali predvčerajšnjim odprli na peti aveniji in kjer bodo ob vsem najboljšem taljanskem prodajali tudi carlotova vina … bravo, e grazie!
p.s. prejšnjič sem obljubljal še nekaj o gardalandu … mislim, da je čisto dost če napišem mali pomfrijček dva evra trideset + pol evra dodatka za omakco (majo ali kečap) v vrečkici … zdaj veš …
Mmm…mamljivo. L’acquolina in bocca!
Lahko zaupaš čigav sound tako perfektno paše zraven?
Hvala.
vani, mjuzo je prispeval j.rawls, ki rad nažiga hiphope v takemle smooth dušnem vzdušju … komadu je ime blue #2 (saxophone reprise) in je inštrumentalni remiks, v katerem saksofon na polno zahara namesto raperskega vokala … tole je link na tubo: http://www.youtube.com/watch?v=8c_G-u0lbMg … tole pa na j.rawlsov spletni dom: http://j-rawls.com/ …
Se že vrti…hvala ti.
tudi mi smo bili na tem koncu v začetku poletja… gelato je vedno kot hm… kot da imaš praznovanje v ustih… bolj podrobno smo si poleg verone ogledali še mantovo in goveja lička s popečeno polento, so si na trgu nasproti albertijeve cerkve sant’andrea, od znotraj ogledala mene : ) nujno je videt palazzo ducale gonzaga in v njej camera degli sposi z res neverjetno fresko andrea mantegna, čisti umetnostno zgodovinski presežek! gardaland pa never again. pol litra vode za 2evra in ure čakanja na soncu. a-a ne bo nas nazaj. vprašaj kdaj mitjata kako je blo na tamalem vrtiljaku z aviončki, ker tamal ni smel sam gor… drugič bomo raje kakšen takle kevder obiskali, otroci naj se pa vozjo na traktorju okrog hiše, zihr nebi za 100evrov nafte porabil!
lenča, unih aviončkih že moja kolena vedo povedati vse in še več, tako da mitje raje ne bom vznemirjal (saj je revež že čez 40 in mu odvečno razburjenje lahko škodi, hehe) …
Very nice report Boštjan. Hope to see you soon to try other italian specialities !