v bistvu ne vem, zakaj se jim reče kukiji, saj se jih ne kuha, ampak peče … se pravi da bi lahko bili bejkiji … čeprav smo lahko čisto zadovoljni z besedama piškot in keks, ki ju običajno uporabljamo za tovrstno krmo … sploh tale keks imamo radi (še posebej v zgornjesavinjski dolini, kjer piškot ne obstaja sploh) celo tako, da je postal del besedne figure kot bi rekel keks s katero ponazorjamo nekaj, kar se zavoljo preprostosti zgodi jako hitro … današnji priobčeni keks pa to rečenico celo predrugači v kot bi spekel keks … in ker bo kuharija/pekarija tako hitro pri koncu, nam ostane še malo časa za izobraževalni program …
v ta namen sem po telefonu poklical boštjana gorenca, velikega (dobesedno) slovenskega prevajalca, ki, kadar ne prevaja martinovih špehov ali pilkeyjevih drekarij, kot šaljivec in reprs nastopa pod imenom pižama ali pa kot stric bedanc piše po stenah špehšpilje … no, ampak danes je bil klica deležen zato, ker sem ga imel na sumu, da poseduje slovenski etimološki slovar (madonca, sploh ne vem zakaj ga jaz nimam?!), s katerim bi bili lahko razvozlali nastanek besed keks in piškot … no, nisem se zmotil in ker pižama ni pizda (čeprav se v etimološkem slovarju beseda pižama nahaja takoj za njo), je za bralce kruha in vina pripravil naslednji uvid v izvor besed keks in piškot:
keks: prevzeto prek nemščine, ki je keks vzela iz angleščine, kjer so cakes kolački …
piškot: prevzeto iz avstrijske nemščine – piskotte, kar je podobno izrazu piscot, s katerim je srednjeveška nemščina označevala prepečenec; seveda pa si tega niso izmislili sami, ampak so besedo prevzeli iz italijanščine – biscotto, italijani pa so podedovali latinsko besedo biscoctus, kar pomeni dvakrat pečen …
okej, s tem zaključujemo izobraževalni program in vas vabimo, da v naslednje četrt ure spečete (dovolj bo enkrat) takele fletne piškote … kekse … whatever:
- 125 g masla
- 10 dek z vanilijo odišavljenega cukra (jaz ga produciram tako, da ponucane vanilijeve stroke posušim in jih spravljam v eno stekleno teglo za vlaganje, v katero nato nasipam cukr)
- 75 g rjavega sladkorja
- 1 jajce
- 150 g moke
- 1/2 žličke pecilnega praška
- ščepec soli
- 10 dek čokolade
na majhnem ognju stali maslo, z njim prelij oba cukra in dobro zmešaj … dodaj jajce, zmešaj … zdaj pa še moko, pecilni prahec in sol, pa spet premešaj … še naseckano čokolado in, ja, premešaj še enkrat …
na pva protfančka položi peki papir … in začni nanju z žličko polagati kupčke mase … med kupčki pusti kar ene 5 cm placa, ker se med peko razlezejo …
pekača daj v pečico, na 190 stopinj in ju v njej pusti 8 do 10 minut …
ko piškote vzameš iz pečice, jih najprej malo še par minut pusti na pekaču, da se strdijo … potem pa kar celo plahto papirja prestavi na rešetko,kjer naj se keksi do konca ohladijo …
no, as vidu? kot bi rekel spekel keks …
soundtrack: cookie monster – c is for cookie
kruh & vino 
Hej, ravno zadnjič so na Fryevem kvizu QI nekaj razpredali na to temo. Tule in tlelele. S podobnimi keksi iz danske slikanice Cookies and Biscuits sem se že trikrat spopadla, vsakič neuspešno. Sem se pa za piškote pripravljena še enkrat žrtvovati.
10 dek vanilijevega cukra? Zihr? Ti piškoti se potemtakem utapljajo v sladkorju.
ne razumem … a je velik deset dek cukra al to, da je cukr vanilijev? … ker deset dek + 75 gramov rjavega je skupaj 175 gramov, kar je za eno dozo keksov čisto sprejemljiva brojka, ani? ipak ne govorimo o zdravi prehrani, saj je not tudi 125 g putra 🙂 …
Meni se zdi 175 gramov cukra ogromno. 🙂 Ampak okej, itak nikoli ne upoštevam receptov in delam po svoje. 🙂 Ponavadi takole po blogih pobiram samo ideje. 🙂
problem bi nastal pri uporabi 10dek vaniljevca od Dr-Oetker ali pa kakšne podobne produkcije, kjer te itak ubije sintetična aroma ne pa cukr kot tak 🙂
Hvala za idejo, piškoti so krasni, ampak drugič bom dala še manj sladkorja kot sedaj. Tudi 150 g je veliko preveč. 😀 😉
m.b.: oja, vanilinovskih 10 dek bi znala bit štalca, ja … čeprav je tisti vanilin menda stranski produkt pri pridelavi celuloze in ni škodljiv … m., tudi prav, samo pazi, da keksi na koncu ne bodo grenki 🙂
sem že drugič pekla, recept je super, tudi cukra je kar prava količina – ampak jaz tako prisegam na klein aber fein – raje manj poješ, pa tisto ornk (sladko in putrasto). po tvoji sliki sklepam, da sem jih malo manj zapekla, pa jim tudi nič ne manjka – malo so mehkejši. skratka, za recepte za piškote se priporočamo še naprej, tudi tisti čokoladni z mandeljni so na spisku favoritov!
Izgleda slastno, k obi bili le moji piškot videti takole.
blazine, vi jih le naredite, pa boste videle, da ni huda kunšt 🙂
Napo, hvala! Zadeva pali super! Edino kar me matra je, kako dobit tak zaobljen rob. Moji so kot … nekaksni grici, debelina proti robu zgine v nulo, je oster.
Kaj sem falil?
hnjm, slovon … morebiti se da kakšen dizajnerski poseg narediti, ko je reč še mehka, in pride iz pečice? … mal potaftat griček pa obrusti rob pa take fore …
Pingback: Valentinovo – Last minute | MOJCAS
Ojej, kako so dobri. Lepi, kr približek tvojim. Sladki – glih prav, saj je čokolada grenka. Ostale podobne recepture preskočim …………….