žebranje

med posedanjem po praških krčmah (kar me spomni na to, da se čas za letošnji tradicionalni, legendarni in neizpustljivi obisk hlavneho mesta nazadržno izteka) je eno zabavnejših opravil tudi branje jedilnega lista, seveda v originalni, češki izvedenki, torej jidelneho listka … kakšen nepoučen debitant tako zrezek – řizek – zlahka zamenja z rižem medtem ko hrza ob jedeh tipa vepřove koleno, marinovaný bůček, pstruh po mlynářsku in kuřecí křídla … častno mesto med temi pivniškimi pogruntavščinami pa med slovenskim življem (od olimpiade v vancouvru naprej pa še posebej) seveda zavzemajo žebra … žebrati pri nas pomeni, kot pravi sskj, hitro in enolično molitii, pri čehih pa nekaj veliko bolj zanimevega – vaclavi in jarmile besedo žebra uporabljajo za rebra … ponavadi svinsjka, včasih dimljena, včasih pečena, vedno pa sočna (kar lahko brez skrbi razumeš tudi kot mastna) in guštna kot hudir … no, žebra tudi v domačiji radi pečemo in redkokatera mesnata reč je z okusom, konstitucijo in sočnostjo (no, saj veš pravo besedo) zmožna parirati ajnfoh rebrasti pečenki … edina pripomba, ki jo človek vlahko prijavi v zvezi s pečenimi rebri je, da bi bilo fino, če bi bilo še malo več zunanje, zlatorjave, hrustljavo zapečene skorjice … hiphiphip, strašni trik:

pravzaprav sta trika dva, obadva ajnfoh, izvesti pa ju moraš pred peko:

trik 1: kos reber (kila na familijo, tu smo negde) nareži na posamezne logične zaključene enote (kost + meso) in jih zmasiraj po lastnih preferencah (kumina, česen, pimenton, sol, poper, take fore) …

trik 2: v veliko ponev nalij liter vode (lahko je en deci zamenjaš s kozarcem suhega belega), dodaj eno nakockano korenje, eno nakockano steblo zelene in vsa rebra … pripali vesel in močan ogenj in žebraj približno 30 minut, da voda povre, medtem pa rebra dvakrat ali trikrat obrni …

po pol ure je položaj tak: voda v ponvi je povrela, rebra pa so spustila kar nekaj maščobe … korenje in zelena se zdaj zdita nekoliko odveč, zatu jo odstrani in prišparaj za serviranje … ogenj zmanjšaj in rebra počasi zahrustaj z obeh/vseh strani … ko si preveč slinast, da bi zmogel zbrano nadaljevati, poberi rebra iz ponve, prilij malo fonda/vina/vode spraskaj dno, povri, vrni še korenje in zeleno in omako zmontiraj s koščki mrzlega masla ali gorčico ali sladko smetano …

ideja serviranja: rebra na krožnik, zraven korenje-zelena kombo, v ozadju narezano in nasoljeno sveže zelje, na katerem čepi par kepic kostanjevega pireja … odžebraj zahvalno molitev in navali!

soundtrack je … madonca, kot žebranje: madonna  – like a prayer

Advertisements

6 thoughts on “žebranje

  1. ma kakšn pridgar, kakšno žebranje. coprnija. sm bral, se mi je voda ulila, s ta belm sm pogledu in zatulu kuker en vouk ‘jst bi tuuuuud! sm zrajtu kva NAPO pomen. NAvadna POšast, coprnik. ma klin se s klinam zbija, bom ker kmal scompru ‘žebra!’

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s