floskula o pomembnosti vseživljenjskega učenja se je letos poleti vsaj dvakrat jasno demonstrirala tudi na področju kruhovinskih znanosti … že res, da se s kučino taljano, larusom, srebrno žlico, ruhlmanovimi, colicchiovimi, ivačičevimi in drugimi bukvami ter interneti izobražujemo takorekoč nonstopično, ampak letošnje poletno opazovanje sveta je izvrglo dve popolnoma ajnfoh aplikaciji, ki ju boš, no doubt, v svojem vsakdanjem življenju s koristjo ponucal tudi ti in to ne glede na to kak kuharski levak si … preprosti aplikativni finti sta se enakomerno porazdelili med področji visoko- in nizkotemperaturne proizvodnje živil … ker bo menda še nekaj dni vroče, začnimo s hladno:
na sliki je ena blaga verzija ledenega čaja, katere slab litrček se v tem trenutku še nahaja v domačem hladilniku in ki je bogve katero že nadaljevanje letošnje priljubljene poletne sage o hladnem brewanju ledenega čaja … do letos sem namreč ledeni čaj vedno pripravljal tako, da sem segrel/zavrel vodo, naredil čaj, ga precedil, ohladil na sobno tempereturo in nato naprej hladil še v hladilniku … letos sem po razsvetljenju od nevemžekje katnil ves ta temperaturni krep in začel ledeni čaj variti na hladno … torej: v steklen litrski pitcher natrosim pet žličk kakršega koli (lahko tudi mešanico različnih) čaja, dodam kakšno rezino sadja (ali pa tudi ne), kakšno zelišno vejico (i.e. meta, melisa, bazilika ipd.) (ali pa tudi ne), kakšno žličko (rjavega) sladkorja ali medu (ali pa tudi ne), kakšno palčko cimeta, zrnce zvezdastega janeža, kardamoma (ali pa tudi ne) itd. … nato reč prelijem z mrzlo vodo in postavim v hladilnik … če sem to naredil zjutraj, me po šihtu doma čaka frišen ledeni čaj, ki ga je treba samo še precediti … in za razliko od onih skuhanih naknadnih ohlajencev je tale cool ledenko popolnoma bister in vobče ne teži z nobenimi tanini ali ostalimi čudnimi priokušinami … evo, tako je to – osnovna finta ti je znana, zdaj pa začni! … for the record: za pofotkanca se je v litru vode čez noč namakalo pet žličk senche, pol na kolute narezane limone, košček zvezdastega janeža, tri žličke rjavega sladkorja in med prsti zdrobljeno zrnce kardamoma …
druga finta je vroča, nanjo pa smo nabasali na začetku osemurnega obreda v skaručni … je namreč najmladji napotnik ob skaručenskem kruhu s skoraj še vročo überhrustljavo skorjo in mehko, sočno sredico začel mljaskati da tole je pa res en dober kruh … nakar je mladi slavko pripomnil, da je to tri dni star kruh … nakar mi nismo verjeli … nakar nam je razložil, da komad kruha (lahko je cel hleb, lahko polovička ali četrtinka) premaže z vodo (kr orng!) in postavi v kakšen kotek svojega krematorija … nakar to pusti v krematoriju, dokler reč ni po robovih že kar fino rjava … nakar jo prinese na mizo, nareže, tako da drobtine kar frčijo na okrog … nakar da jedcem zapovjest = mišn imposibl: pa ne preveč kruha jest! … in odsihmal nam ni mar, če od kruha ostanejo kakšni takile neugledni komadki:
ko jih namreč premažeš z vodo in postaviš v vročo pečico (ali na žar) se kaj hitro spremenijo v fino imitacijo ponarejno frišnega skaručenskega kruha … še šnita špeha ali štrih paštete ali komad sira ali pol paradajza ali par oliv pa je vrhunska malca in da haws …
to je torej vroče/mrzli fintaški izplen letošnjega poletja … pospremimo ga še s po eno ledeno in vročo muziko: ice-t – that’s how i’m livin’ in tram 11 – vručina gradskog asfalta
kruh & vino 
Hvala za nove ideje – zelenega sem že varila na hladno (je izvrsten), z začimbami in citrusi pa bi špas znal biti še veliko večji… Le kje začeti? 🙂
Tole s kruhom sem pa že poznal. Enkrat sem ostal brez sveže krušne robe, ampak s sveže kuhanimi hrenovkami. Pa sem kot pravi skoraj večni študent vrgel eno par dni staro žemljo v mikrovalovko, ne sekirajoč se glede nje starosti. Pa sem dobil ven dehtečo skoraj svežo žemljo. Sam učinek je pa precej kratkotrajen. Je treba hitro ponucat.
bojc, z mikrowelle ni čisto isto – po mojih izkušnjah ti elektrončki za kratek čas zmehčajo celo reč, torej ne dobiš bonusa v obliki hrustljavo zapečene skorjice … ki je (vsaj za našega juinorja) skoraj esencialen …
e vidiš, na to pa v svojem brihtanju niti pomislil nisem. seveda imaš prav.
Jaz pa imam vprašanje glede ledenega čaja. A niso glih prednosti zelenega čaja sekundarni metaboliti (antioksidanti,…), ki se sprostijo pri namakanju čaja pri višjih temperaturah (nad 50°C…vse do 100°C – odvisno od kvalitete čaja)? V tem primeru (hladnem) ne izkoristimo teh molekulc.
Bom pa vsekakor probal tak ledeni čaj. Se sliši zelo enostavo 🙂
lapor, pravkar sem med praskanjem po netu našel en malo daljši članek na temo hladnega varjenja čaja (in kofeta) od gospoda harolda mcgeeja himself (via ny times): http://nyti.ms/qdZLTi … meni sta sicer pri ledenih čajih bolj kot sekundarni metaboliti pomembni mrzlost in bistrost …
napo, hvala za link. Dober članek.
Torej lahko po 8urnem hladnem varjenju dobrega zelenega čaja, kamot sestavine uporabiš še za vroči čaj. Saj se (kolikor vem) vse sestavine še vedno ne sprostijo v vodo.
Lepo, lepo
Tudi moje študentske peripetije s starim kruhom se bodo očitno prenašale na moje poznejše rodove…
Tanko rezino starega kruha namažeš z zaseko in za par minut v vročo pečico ali na žar.
+ vsemogoči ostanki iz študentskega hladilnika. Tudi pogreti… 🙂
Ha. Je šlo kuhanje&hlajenje zvarkov tudi meni na živce. Hvala za idejo. Moj tonočni recept je bil:
2 vrečki zelenca, 2vrečki EarlGreya, 2 žlici zukr aromatikusa (recept: http://bit.ly/m8MIgZ ) polito z 1l vode. Samo, tole ni lih za otroke, ane? pa koliko tega macerata lahko spiješ na dan? Bo treba probat še z zeliščnimi mešanicami.
Poskusila sem z zelenčkom Organic Dragon Focha King (3 žličke), ki sem mu dodala vejico mete in par krhljev limete. Citrusov ne bom več namakala čez noč, ker je čaj potem preveč grenak, morda bi morala pa samo lupino odstraniti. V drugi rundi sem namočila Moroccan Mint in tri žličke rjavega sladkorja, ta je bila pa čista zmaga. Eksperimentiram dalje.
Tole moram deliti: pravkar sem se lotila namočiti eno rundo čaja čez noč, nalila sem hladno, a ne mrzlo vodo v Ikein steklen litrski vrček, dodala čaj in cukr in začela mešati. Ne premočno, pač normalno mešanje. Po cca. 1 minuti mi je razneslo vrč. Kot bombo. Celo kuhinjo imam polno mini črepinj.
Uhhh… dobr da mam plastičnega od švedov 🙂
huh, nina, a si mogoče uporabla tale čaj: http://en.wikipedia.org/wiki/Gunpowder_tea? 🙂
To bi bila šele eksplozija! 🙂 Maročan je bil.
Napotnikov… prva točka poletnega izobraževanja je supadupa! Pravkar sem v hladilnik na čakanje dal en ginger-lemon-zeleni zvarek. Dvomim, da bom počakal 8 ur 😉
Če bo samo 50% okusno kot pišeš potem je to najkrajše in učinkovito poletno izobraževanje! Sam sem ga namreč vedno kuhal, , v lijaku “zmlačil”, na pultu ohladil na sobno, prestavil v hladilnik in šele potem pil. Po navadi sem čaj pil po 24 urah. To, da v največji vročini ni potrebno pregrevati velikega piskra je pa samo plus.
Komaj čakam na prvi zvarek.
Produkt je fenomenalen! Tnx 1000x Napo za trik,
the pleasure is all mine!
Probal tudi jaz. Bolj iz firbca kot potrebe (12°C). Navdušen.
[zelenc z ingverjem, zvezdast janež, cukr]