takole bomo danes – kratko, jedrnato in radikalnio … namreč, ko te prvič v sezoni zazebe v prste na nogah in rokah, ko ti pordečijo uhlji, ko se vedno bolj pogosto pojavlja izustni oblak pri izdihovanju in ko na kakšni šodr radijski postaji po nesreči ujameš segment la snežinka, ki pa veš da je cajt, da v en oddaljen in zvočno dobro izoliran kot steraš vse pridigarje o zdravem življenjskem slogu, vlakninah, živi hrani za življenje, mineralih in vitaminih; prodajalce koencima kudeset, elkarnitina, danakola in ostalih kemo jajc ter svoj organizem opremiš s tradicionalnim lokalnim eksternim grelcem (na sliki desno):

o, cvirkovca!? … je tako, prjatu! … tale je sicer bila malo bol slabo zrolana, ampak takšnale asimetrična imperfekcija naj te nikar ne odvrne od lastnega poskusa – nenazadnje lahko oni dolgočasen neocvirknjen del premažeš iz dumačmu ajvarjem (saj si ga septembra nagonil ene sedem tegelcov, ane – samooskrba, you know?!) … seveda pa kruh pa vin ne bi bila, kar sta, če bi tukajle furala čisto obično ocvirkovco, zato ti zdaj povesta še dodatno aromatično finto: med ocvrike, ki jih boš potresel na razvaljano zaplato kvašenega testa vmešaj na temno prepraženo čebulo:

ko boš v tejle fazi, jo samo še na tesno zrolaš (tehnična opomba: če dobro pogledaš sliko, boš opazil, da je del testa nepotresen z ocvirkobulno maso, to pa zato, ker sem je pripravil premalo – zato pa je tudi prišlo zgolj do polovične opotičenosti … torej: potresi, in to kar orng, celo testeno površino!) in spečeš kot kruh … končni rezultat pa je seveda boljši kot omenjena prva  beseda imena tega bloga … zima, požen! mi smo prpravlen!