no, takole je tam, v san sebastianu, da se ljudstvo potem, ko obrede že vse pintxo bare, velikokrat odloči pojesti tudi kaj resnejšega in bolj ambicioznega … in tudi takrat imajo kaj za izbirati, saj se v bijutiful školjčnem zalivu kar bliska od mišlenovega zvezdovja – od petih španskih trizvezdnih restavracij so kar tri v san sebastianu! … ampak do tja še pridemo, saj bomo pred tem zavili še v majhno, preprosto opremljeno restavracijo vizavi vhoda v baziliko svete marije … ime ji je kokotxa in slovenčku ob tem imenu asociacijska iskrica takoj preskoči na perutnino, baskom pa to pomeni nekaj čisto drugega: kokotxa je majhna mišica, ki jo imajo ribe pod spodnjo čeljustjo in baskovski ribarničarji jo znajo odrezati v enem kosu, nato pa jo prodajati kot izjemno cenjeno (in drago – v naslednjem poglavju, naslovljenem la bretxa boš izvedel za koliko) delikateso … kokotxe v kokotxi sicer nisva jedla, je pa mladi chef daniel lopez v degustacijski meni nanizal kaj nekaj očesu in brbonzlom prijetnih perlic, v kar se lahko prepričaš v spodnjem video dokumentu:
taku, naslednjič gremo na pa plac!
kruh & vino 
Če bom morala kdaj komu, morda moji mami, razložiti, kaj pomeni, da je nekaj top shidovsko, ji bom pokazala tele jedi. Noro zgleda! Je bil to oddih, kulinarično izobraževanje ali kaj tretjega? To ni ravn za tanavadne, kaj?
hja, bilo je pravzaprav vse skupaj – ker delujem pod patronatom istega svetnika kot tole kul mesto, sem si že nekaj časa želel tja, jasno da prav na seboštjanovo fešto … hitting my forties se je zdelo kot idealna priložnost za eno tako indulgenco, xexe … kar se pa tiče topšita: there’s more to come… 🙂
Kolk pa tak topšit degustacijski meni stane – a moraš praznovat okroglo obletnico, da si plačano opravičiš sam pred sabo, al ne boli tolk?
In: a sta bila samo v San Sebastianu al sta se spustila še kaj v Baskijo ali Riojo?
pofotkani dugustantar v kokotxi je stal 70€ … je pa majfilozofi, da je treba v lajfu investirati v stvari, ki ti veliko pomenijo in te filajo s hormonom sreče … alzo: raj kot trikrat na teden na substandardne ljubljanske špagete/pice/kosila, enkrat na mesec res dobro jest … za posebne priložnosti pa do daske, kot boš kmalu videla pri zapisu iz arzaka 🙂 … do rioje nisva krenila, sva se pa pofočkala pri guggenheimu in san mamesu v bilbau …