ker se večina ljudstva na tržnice skotali v soboto zjutraj, se je ob vizitaciji s svojim lepim imenom povezanega mesta tako odločil tudi (še vedno) mladi napotnik … za en šiht ur po zadnji odtolčeni tamborradi v noči s petka na soboto, sem se malo čez osem (po slovenskih standardih je to za resni tržnični šoping že malo pozno) podal na z drobnim atlantskim dežkom zmočene in od 24h žura zaspano izpraznjene ulice … je bilo zunaj še precej mrakobno, tako sem najprej točen čas prečekiral na treh različnih urah, šele nato se mi je posvetilo, da se nahajam toliko na zahodu, da se dan dela malo kasneje kot pri nas … no, ampak na trgu la bretxa se je kljub mrakobnosti zbralo že kar nekaj ljudstva, seveda pa daleč od tega, da bi bretxa brenčala kot kakšna boqueria … posebnost la bretxe je tudi to, da je celotna živilska tržnica undergroundasta – da je v oni tržnični bajti zgoraj zdaj en čisto ta prav cotast shopping mall, spodaj v kleti pa tržnica z vsemi običajnimi iberskimi osumljenci: jamoni, siri (tu furajo predvsem ovčjega, ime mu je  idiazabal) chorizoji, svinjskimi in ovčjimi glavami ipd. … je pa zaradi atlantika in tradicije tu ipak najjača ribarska sekcija, s kar nekaj posebnostmi – to da morske žabe displejajo s trebuhi navzgor je že ena, pa oni atlanski rakci vitičnjaki tudi, pa osličevih iker tudi ne ujagaš ravno v vsaki ribnici, tako kot ne dragocenih (48 evrov kila) kokotx in še bolj dragocen(jen)ega živega jastoga … od ostalega pradajanega kuharskega repromateriala so mi v oči skočili še ogromni bloki želiranih kutin in kivija, ter mleko v pvc vrečkah, s kakršnim so so včasih obmetavali v slovenskih filmih (oh, sreča na vrvici, kje so tisti cajti) … nekaj vizuelnih impresij z la bretxe pa v tu doli priloženi montaži:

me gustas!