čepav je chef priženjen v familijo, ki se ponaša z velikimi imeni slovenskega slikarstva, pa je pare komplementarnih kontrastov ozavestil že v osnovni šoli (likovna vzgoja: u) … še več, enega med njimi je tudi že uprizoril za potrebe mazanja na kruh … spoznajte ta fletni zeleno-rdeči parček:

v skladu z novo vladno garnituro vas najprej usmerjam na vašo desno: tam najdete rdečkarski balkanski zvarek – ajvar, za hude čase upržen že v zgodnji jeseni in ravno prav uležan, da je zdaj v najboljši formi … to pomeni, da se čuti malo dimastega priokusa, da lepo drži balanco kislosti in sladkosti in da zaradi opisanih lastnosti enkrat odprt tegelček skorajda ne roma več v hladilnik, ampak njegov inhalt kar čudežno nekam izgine … bolj intrigantna je ona reč na vaši levi, ki sicer izgleda kot esenca slovenske pomladi, čeprav gre v resnici le za en čisto navaden brokolijev namaz:

• en grmičk brokolija
• strok česna
• pol ducata orehov
• tri žlice sveže naribanega parmezana
• dobro olje (olivno, sezamovo, orehovo, take fore)
• sol, (beli) poper

brokoli nacvetkaj, olupi in nakockaj tudi steblo, nato pa vse skupaj kuhaj v slanem kropu … po kakšnih petih minutah, ko bo brokoli še zelo intenzivno zelen, ga odcedi in brž potopi v najbolj mrzlo vodo na svetu, da za zmer zakleneš vanj vse zelenilo … od tu naprej se greš delat en tak pesto: orehe na suho opraži v ponvici, česen pa olupi, razpolovi in odstrani kalček … zdaj vse – brokoli, orehe, česen, parmezan – deni v piskerček od paličnjaka, malo posoli in popopraj, prilij malo olja in zmel’ hudiča! … gostoto namaza in njegovo začinjenost prilagajaj svojemu okusu … namaži na kruh, si okoli vratu vrzi navijaški šal od (hokejske) olimpije, zrecitiraj lorco in pojej!

soundtrack naj bo vsaj toliko hipijaden, kot je brokolijev namaz – in to je zelo, kajne; zatorej predlagam tole: joan baez – the green green grass of home