die große weiße

hja, takle mamo: ko lukšiča že zdavnaj ni več na vrhovni poziciji šolmojstrskega ministrstva, je njegov befel o enotedenskem šolopustu še kako aktualen: to je torej ta znameniti teden visokih cen apartmajev in smučarskih kart in opajanja z alpsko belino – pa ne ono iz na tolstojevi napolnjenih tetrapakov, ampak ono pravo, iz naravnih in umetnih snežnih kristalov sestavljeno tepih prevleko masivnega sivega skalovja … in ker bi celotedensko obratovanje organizmov na osnovi energije, pridobljene iz esterajherskih holesterolno-škrobnatih bomb bilo malo preveč celo za vsega hudega navajen chefov kardiovaskularni sistem, smo tudi tokrat izbrali samooskrbno jedilno opcijo … in tako se je vsako popoldne ob družinskem špilanju monopolija, britju lego ovc ali človeknejezise besnenju kaj  dišečega (saj veš, winter klasikerji tipa karbonara, starošolska mesna rižota, dušen svinjski vrat & semmelknödel & rdeče zelje, goveja župa & restanc, golaž & polenta …) cmarilo na šporhertu … takisto fino pa je bilo tudi fruštkat, saj se je med pripravo družinskoizročilnih sendvičev s kajzerco in budžolo našel čas tudi za kakšno pospravljanje ostankov … z inspiracijo belega hribovja se je bela omleta zdela ravno pravšnja za kaj takega:

bela omleta je v bistvu kot navadna omleta, le da je brez rumenjakov – ponavadi so že beljaki sami ostanki kakšnega majonezenja ali nudlanja … no, in ta belina nato služi kot vezivo razne robe, ki jo daješ v ponev … konkretni primerek je začel nastajati s hrustljavim zapekanjem polente na srednje segreti ponvi … nato je na sceno uletelo še malo čebule in ocvirkov (kurjih, jasno), nakar je že bil čas za beljake, nato pa še za nariban kos janijevega čadrškega sira, zmanjševanje ognja in pokrivanje ponve s pokrovom … ko je sir šmelcnil je bil čas še za finalni move: solpopr in flekce diamantskega peperončina … pol pa na sneg …

soundtrack je bel kot strela: everlast – white trash beatiful

Advertisements

6 thoughts on “die große weiße

  1. kos janijevega čadrškega sira – to, da je s tolminkega mi je potegnil, ma a smem prosit en mičken opisa, koko že pravjo:
    barva, vonj, okus in onu kon-konci… , ma kakšen je med zobmi ino konec koncev kje se ga dobi?
    Le Pomešaj!

  2. bojan, jani je sicer eden od likov iz kuhinje za prave moške … njegov sir je tolminc, scumpran iz mleka po čadrških pašnikih pasočih se krav … tale niti ni bil preveč star, par mesecev … sicer pa identičnega ujameš v arkadah, v štacuni aljaževe dobrote … lozinka: tolminc iz mlekarne čadrg …

  3. Dobra kompozicija, lepo zgleda in še boljše je za pojest, si predstavljam. Hm… ne predstravljam si le glede peperončina, ker je meni všeč v minimalnih odmerkih (zaenkrat v prahu), moj partner pa mislim, da ne bi imel nič proti.

  4. tale moj peperončino je blag, sladkast – ni to neka hc varianta … mislim, da je tudi v tehle sušenih flekcih manj ostrine, kot pa je je v praškasti formi … sicer pa – predvsem partnerju, ampak ti le pojdi z njim – priporočam obisk zgoraj polinkane metropole peperončina … tam so na voljo feferončki svakojake jakosti in pojavne oblike …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s