se mi zdi, da sem na teh straneh enkrat ali sedemkrat že pojadikoval o ekremovi repetitivni mantri kuća-poso, ki vsake toliko postane uradni soundtrack vsakdanjika sodobnega človeka, pa čeprav se mu reče kruhpavin … no, v tem tednu smo obema konstantinima ekremovima lokacijama v večjih ali manjših odmerkih dodajali še: doktor 1 (spec. druž. med.) – škola – muzička škola – muzičko takmičenje (međunarodno, povoletto; bravo naši!) – rođendan1 (naš, uz okupaciju kuče sa strane dece 9 ) – rođendan2 (na lokaciji, uz divlje dece puno) – rođendan3 (propuštamo, sorry) – doktor 2 (spec. ped.) – doktor 3 (spec. kir.) itd. … smo vmes kaj kuhali? … smo, smo, le fotkali nismo v vsem onem blaznenju, zato zdaj za praznično umiritev iz predala vlečemo ta oster nož in eno kakšne tri tedne staro zenovsko kosilo:
če bi krožniku morali dati jebačko ime za v kakšen otmeni jedilni list, bi se mu reklo rezine surovega piranskega brancina v polnozrnatem pilavu s hrustljavimi šparglji in paradižnikom … čeprav je finalni setup končan ejnscvaj, pa si je v zakulisju vseeno treba vzeti kar nekaj časa, večina ga bo namenjenega ribi … za tole mora biti komadina bele ribe res max frišna (poglej jo v oči: so bistre, napete, izbočene?; poglej škrge: so rdeče?; povohaj jo: diši po morju?; potipaj jo: je meso čvrsto in elastično? – če so vsi odgovori “da”, potem si na varni strani), naj ti jo ribničar še spuca in oluska, morebiti boš celo tako komot, da si jo boš dal še sfilirat (tudi prav, čeprav je cajt, da se jih naučiš secirat sam) – v tem primeru odnesi s seboj domov tudi okostnjaka in glavo iz katerih boš skuhal ribjo osnovo (okostje + glava + peteršilj + lovor + beli poper + česen + korenje + belo vino + voda + pol ure nežnega kuhanja), v njej pa potem riž … te pa v zvezi z ribo čaka še eno opravilo; iz fileja je potrebno odstraniti kožo (poskusi v ribarnici, pa veliko sreče, hehe), kar narediš tako, da daš file s kožo navzdol na desko, nato narediš kratko zarezo pri repu, samo toliko, da lahko kožo čvrsto primeš s palcem in kazalcem (za boljši grip na rep nasuj soli, ali pa kožo primi s kuhinjsko krpo) … medtem ko čvrsto držiš file za kožo, nanjo pod kotom 30 stopinj postavi oster nož, ga drži na mestu in kožo s cikcakastimi gibi vleci proti nožu – ne ustavljaj se, pojdi do konca … na koncu imaš torej file bele ribe brez kosti in kože, ki ga moraš z ostim nožem le še diagonalno narezati na tanke rezine:
te bi lahko v končni fazi bile tudi karpačo, ampak na jedilni list smo zapisali nekaj drugega, zatorej:
- 1 skodelica polnozrnatega riža
- manjša čebula
- strok česna
- 2 skodelici ribje osnove / bistre ribje juhe (glej zgoraj)
- 2 fileja brez kože, izrezana iz približno 300 gramske bele ribe (glej zgoraj)
- pet špargljev
- trije zreli paradižniki
- olivno olje
v posodi segrej malo olivca, na njem prepraži sesekljano čebulo in riž, dodaj še fino zmencan česen, prilij ribjo župo, posoli, premešaj, pokrij in na majhnem ognju kuhaj, dokler riž ni fertik (konzultiraj embalažo, polnozrnatci so trmasti in ne popustijo prej kot v 50 minutah – razen če jih ne zapreš v ekonompiskr) …
medtem imaš ti cajt za filigrančenje: file našnitkaj, kot sem ti opisal zgoraj; šparglje kuhaj pet minut, jih potopi v mrzlo vodo, osuši in nato nareži na diagonalne nekajmilimetrske ploščice; paradajze nasproti muhe križno zareži, za pol minute potopi v vrelo vodo, jih prestavi v mrzlo in olupi, nareži na četrtinke, odstrani semenje, meso pa nareži na drobne kockice …
ko je riž kuhan, ga vzemi z ognja in vanj vmešaj šparglje, paradajze in ribo … prestavi na krožnike in na sredo mize – poleg flaše ohlajene, ne preveč abiciozne malvazije – deni najboljše olivno olje, kar ga premore hiša; pri nas je bil to ex albis, izjemen sadnast eliksir, ki ga je v vodnjanu lani iz oliv stisnil olivnooljski wunderkind (svoje prvo olivno olje je naredil pri štirinajstih letih!) sandi chiavalon:
cool talar za vroče cajte, ni kaj!
soundtrack je robusten (kot belica, preden jo sandi stisne v ex albis), grob (kot polnozrnat riž) in surov (kot brancin), ima pa hudo zasvojujoč sax sample (kot je zasvojujoč končni rezultat): double xx posse – ruff, rugged & raw
Eno off topic vprašanje…kje je v LJ je moč kupiti pravo testo ( kore ) za baklavo. V pokriti tržnici (center LJ in BTC) so predebele. Hvala in LP in poklon za TV šov (sprašujem se kdaj bo spet) in tale blog!
smoger, sarajlija dado in vsi ostali/ostale baklavarji pravijo, da so najboljše kore amza safet s.p. dobijo se v pokriti tržnici … sam ne bi vedel, kako je s tem, edinič, ko sem delal baklavo, sem namreč kore narihtal sam 🙂
Hvala vseeno. Aja… ker imaš rad dobre knjige o kuhanju, zelo priporočam biblijo bosanske kuhinje: Alija Lakišić – Bosanski kuhar. Kolkor se spomne se dobi v Konzorciju.
LP