japka na dan drži dohtarja stran – s to ljudsko modrostjo starši že desetletja svojim otrokom tumbamo o nujnosti regularne konzumacije apfelnov … v osemdesetih, ko je rajnko državo s stabilizacijskimi ukrepi komandirala milka planinc je bilo kar nekaj onih zaporednih let, ko se v zimski periodi kaj drugega kot jabolk v štacunah niti ni dobilo, povrh vsega pa smo ponavadi klet zafilali z gajbicami sindikalnih japk, ki so bile v prvih tednih še sočne, čvrste in dišeče, a bolj ko sta na duri trkala januar in februar, kaj šele marec in april, bolj so bile ubogi sindikalni zlatidelišesi zgubani, grahasti in brezznačajni … takrat so oča in mati skorajda že obupali nad tem, da bi kdo z veseljem ugriznil v sadež spoznanja dobrega in hudega … dandanes smo starši v podobnem položaju kot takrat, le da deca nad jabolki viha nosove zato, ker je na voljo dovolj drugega sadja … zdravorazumskemu roditelju tako vedno prav pride rokav, v katerem ima skrit kakšen fleten receptni trik (ki ga na plano potegne po vseh štrudlih, čežanah, tufahijah in tatinkah) s katerim svojo deco takorekoč prisili ne le v jedenje jabolk, ampak celo v priznanje, da so najjače dobra … ker mladič kaj drugega ob pogledu na tole dozo v puhasto testo vklenjenega jabolčja niti ne more izustiti, ane?
za v tvoj rokav, dragi starš, pa predlagam prepis tu spodaj priobčenih navodil na priročen plonkič (ali, kot alternativna možnost, dudlanje na pamet, ki pride v poštev, ko se boš želel počutiti kot četrtošolec, ki se na izust uči komplet devetih otrokovih pravic):
- 6 japk
- 2 jajci
- 30 g masla
- 80 g sladkorja v prahu
- 2 žlici mleka
- 130 g moke
jajci je treba najprej vzet narazen, nato pa rumenjaka stepaj s sladkorjem, dokler masa ne postane takšna kot obraz mladenke iz partizanske pesmi na oknu glej obrazek bled … kot da ni že dovolj bledična, ji začni po žlicah dodajat moko, nato pa še mleko … beljaka s ščepcem soli stepi v čvrst sneg, ki ga nežno in per partes vmešaj v testo … jabolka olupi in po vertikali odstrani sredico … prazen valjček napolni z marmelado in na vrh vsakega jabolka položi kosem masla … z ostankom putra premaži nepregorno posodo, vanjo zloži jabolka in jih oblij s testom … za približno tričetrt ure postavi na 200 stopinj, nato pa počakaj, da se reč omlačni in postrezi – vsak jedec naj dobi eno japko in eno malo nežnega oklepa …
soundtrack je zelo jabolčen, tako kot cel zapis … kar za celo drevi zdravih, sočnih (in v špančino prevedinih) jabolk je tukaj: jovanotti – albero di mele
kruh & vino 
Ma s čim si odstranil sredico japk, da niso kar razpadla ? Zgleda namreč neverjetno privlačno, vse skupaj, bo treba sprobat …
Pri nas na prekmurski grudi so rastle tudi take bolj čudne vrste jablan z džabokami, ki jih drugje nisem videla. To ne pomeni, da so bila vsa ta jabolka neskončno dobra, zlati delišesi in ajdaredi so še vedno rulali, ma une ta čudne, rahlo rjavkaste, mokaste in kar jih je še bilo sorte so bile zgodaj spomladi najboljše, po dolgi zimi v temačni kleti … No, vsaj takrat, ko jih je stara mama olupila in narezala zase 🙂
Čudno: prav nikoli je nisem slišala reči, da so jabolka zdrava, ker vsebujejo to in ono, ona je samo celo zimo in pomlad vsak dan lupila in jedla jabolka 🙂 ali pa kuhala kompot … In po nekaj letih najstniškega upiranja, da hočem pomaranče, ne pa jabolka, sem v zrelih letih pristala pri ugotovitvi, da sta obe vrsti sadja v redu in da bi preživela tudi samo z jabolki …
alcessa, za raz-sredičkanje jabolk imamo v bajti posebno orodje – en tak heblček valjaste oblike, ki je na koncu oster … no, potisneš ga skozi cel sadež od peclja do muhce in nato z njim izvlečeš celoten sredinski valj … te domale sorte jabolk so pa itak poglavje zase; bobovci, kosmačke, krivopeclji, carjeviči in ostala oldskul roba je imela (in še ima) v savinjski dolini še posebej pomembno mesto tudi zaradi jabolčnega vina, po domače toukca (še bolj po domače graben valjarja), ki je najljubša metoda konzumacije jabolk s strani traktorističnih fotrov …
A, OK, hvala. Posebno orodje imam tudi jaz, ma samo tistega, ki istočasno raz-sredička in nareže na krhlje. Bo treba še malce preveriti, kaj še prodajajo v lokalnem supermarketu.
Čisto vsa imena tvoje/vaše oldskul robe so mi neznana, sem pa enkrat tudi malce trpela pri enem prevodu z dolenjskega področja, kjer je bil naveden še kup drugih – skratka, v Sloveniji očitno vlada/je vladala velika jabolčna raznovrstnost (zanimivo!) … Graben valjar smo pri nas cmarili samo iz sliv :-), nekako imam ravnokar občutek, da smo tudi kaj zamudili zaradi tega.
Živjo! Zanima me, je mogoče v receptu napaka glede količine mleka? S samo dvema žlicama mleka mi je testo prišlo zelo gosto. Sicer pa zelo zelo okusno!!!
arduš, helena; a veš da je že službena veronika enkrat privprašala z istim problemom … zdajle gledam v originalni vir, se posipam z moko in njeno količino v receptu zmanjšujem za eno tretjino – na okrog 130 gramov nje … hvala za opozorilo, skupaj zmoremo vse 🙂