če smo prejšnji zapis o jabolkih začeli z obče uveljavljeno modrostjo, lahko tega o hruškah začnemo z eno še bolj zlizano rečenico, ki jo radi uporabljajo veleumni rešitelji naroda, ki si silno radi nadenejo specifični izraz, za katerega sami menijo, da jih naredi zelo pametne, vse kar vidimo ostali pa je blago telečji pogled, opremljen s  soundtrackom: glejte, ne smemo mešat jabolk in hrušk … in zakaj, prosim lepo, ne bi smeli mešat jabolk in hrušk? … meni recimo čisto lepo zgledajo, če so pomešane v skledi ali košarici na mizi, pa v kompotu se tudi lepo mešajo, pa v soku ali marmeladi … nenazadnje je mešanica odobrena tudi s strani ljudskega izročila, saj si se v vrtcu sukal v krogu na ono belokrajnsko vižo hruške, jabuke, slive – mene voli ive … ampak okej, sta si rekla kruh pa vin, kdo sva pa midva tukaj, ena ubložna škrabljača, da se bova zoperstavljala stoletni mentalni prtljagi naroda? … in sta lepo po pravilih ločila jabolke od hrušk, in oni dan povedala nekaj o prvih, danes pa o drugih … najprej si jih oglejmo,

nato pa koj povejmo, da je navodilo za pripravo prišlo iz bukvice ferrana adrie, ki pa ne daje navodil za spektakularne coprnije iz njegove zdaj že zaprte restavracije el bulli, ampak sistematsko popisuje jedilnike za dnevne obroke v el bulliju zaposlenega osebja … tele hruškice so super – iz treh sestavin (+ voda) jih narihtaš enostavno in hitro, poješ pa še hitreje … za povrh ti omogočajo še manevriranje s končnim rezultatom, ki ga lahko s temnenjem karamele pelješ od sladkega proti bolj grenkljatim notam … ampak v osnovi za sladičko štiričlanske osnovne družbene celice poskrbiš takole:

• štiri zrele, a ne preveč mehke hruške
• 100 g sladkorja
• 60 g masla
• deci vroče vode

hruške olupi, jim s razpečkovelcem odstrano pečke in jih po dolgem prereži na pol … sladkor nasuj v kastrolo in na srednjem ognju brez mešanja začni segrevati; ko se bodo pojavili prvi rjavi flekci pa pomešaj, da se sladkor enakomerno tali in karamelizira …
ko doseže tebi ljubo stopnjo karameliziranosti vmešaj maslo, nato pa v kastrolo (previdno, karamela je vroča kot plavžarska prasica) deni še polovice hrušk, s prerezano ploskvijo navzdol … dodaj še vodo (be aware – pljusknilo in siknilo bo!), nato pa ogenj zmanjšaj in hruške pokuhavaj kakšnih šest minut – pol časa po eni, pol pa po drugi strani … nato naj se kar v posodi vse skupaj pohladi do sobne temperature … k temule zna sesti kakšna kepica sadnega sladoleda ali pa kakšno kiselkasto sveže sadje, ki bo malo uravnotežilo razkošno sladkost … ampak hej, mi smo jih dvakrat pospravili brez vsega … in še jih bomo!

soundtrack v primeru, ko zmernemu najstniškemu alternativčku iz osemdesetih omeniš cukr, skorajda ne more biti drugega kot klasičen islandski desert, ki ga je tistih časih stregla bjork s kompanijo: sugarcubes – regina