… sarmu probo nisi je za likom kapetana slovenske nogometne reprezentance prva misel, ki človeku pade v asociacijske organele, ko na ljubljanskem placu zapazi kilometrske kolone čakajočih na glave kislega zelja, ki se bodo doma spremenile v takšne in drugačne sarmetine, s katerimo se tradicionalno na smetišče zgodovine pošilja gotofo staro in/ali na pot pospremlja friško novo leto … seveda kruh pa vino iz starega leta ne bi izstopila brez da bi probala sarmo, ki jo bosta postregla drug let:

 tisti trije roglji na levi pripadajo desertnim vilicam, krožniček je pa tudi iz drobnoposodniškega pogona, zatorej ti je jasno, da se v naši kuči ne preferira lenuharska slovenska predimenzioniranska sarmetina, nego delovno intenzivnejša pomanjševalniška oblika v liste kislega zelja zavitega mesovja – znači nisu sarme, nego sarmice … osnova za letošnjo verzijo je prišla od zlate in je takšna, kot jo je ona tam doli v sarajevu pitala svojemu neješčemu sinu dadotu … ki je, mimogrede, zrasel v fejst dedca in nas skupaj z zlato pvodom četrdesetgodišnjice kakšen mesec nazaj prospisno nafutral z ribljo čorbo, pitami, dolmami, pačetom, bamijo in, valjda, sarmicami … recept za zlatine slastne male zalogajčke je ondan prišel po mailu in se je bral takole:

SARME (by Zlata)

Masa:
500-700gr mletega mesa, telečjega (vratovina, pleče, mora vsebovati kar nekaj maščobe, ne samo rdeče meso)
1 šalica riža
sol, malo popra, malo olja, dosti vode

Vse tole se pomeša skupaj, masa mora biti kar fino mokra, (ne pa tekoča, seveda… pa še eno opozorilo, ne dodajati jajc, jajca strdijo meso, kar pa ni zaželeno).

1 večja glava kislega zelja (listi morajo biti tenki) najboljša je čimbolj ploščata.

Listi kislega zelja se pripravijo tako, da se debele žile zrežejo ven, kar s škarjami, recimo, od enega velikega lista se lahko naredi 6 sarm (ali več), odvisno od spretnosti in želene velikosti.

Preden se začnejo zvijati sarmice, se pripravi, kar v ekonom loncu v katerega se zlagajo, nekaj Suhega mesa (dimljeno, goveje), približno 200-250 gr, zrezano na čim manjše kockice, popražiti na malo olja, doda se nekaj (Jušna žlica ali dve) rdeče mlete paprike (sladke ali pekoče, odvisno od okusa), nekaj paradižnikovega koncentrata (iz tube), zaliti z vodo (4-5 cm višine), dobro premešati in izklopiti ogenj.

Sarme zvijati in zlagati eno zraven druge, tako da vmes med njimi ni nič prostora, v morebitne luknjice, ustavljati koščke izrezanega zelja, zlagati po nadstropjih dokler se ne porabi ves material, na koncu se zalije z vodo, dokler dopušča omejitev lonca.

Na vrh zloženih sarm, položiti eden manjši krožniček, da sarme ne bi preveč skakale znotraj lonca.

Kuhati 1.30 − 2.00h na blagem ognju (ali celo 2.30h).

Dober tek! 😉

kruh pa vin ne bila, kar sta, če ne bi krivila malo po svoje: v maso sta djala malo prepražene čebule in česna in jo naparfumala s pimentom, namesto vode pa sta rabila ravno frišno skuhan zelenjavni fond, termično pa sta jih obdelovala v pečici, na 140 …
in kaj pravi onaj, koji je probo sarme? … da so super, le da se ja merilcu malo zatresla roka pri doziranju prašne paprike …

sicer pa: imamo vse! chefica bode nažgala rakovske volovance, na nudle, se po fsedla ena sous vide popedenana modroplavutka, slatkiš po pribrzel iz sifona, mirno vino iz krasa  (tisti na belo narejen renčelov modri pinot, ja!), peneče iz šampanje (serge mathieu tete de cuvee), otroci pa pravijo, da bodo zdržali celo leto … pa da vidimo!

še navodila za slivovske kontestante: kuhajte, fotkajte in uživajte, pisali boste že kasneje 🙂 … srečno vsem!