barvna kontra

poglej skozi okno, bralka, bralec … pa da mi ne bi slučajno začel brundat bele snažilke, ki pada in spominja me nate … izborna kruhovinska barva aktualne sezone – vendarle smo proti, ane?! – je seveda črna … obetala se nam je že dolgo, odkar smo obeležili zakoličenje prve šestice na našo road to hell … skoraj 6 mesecev je minilo od takrat, ondan pa so se prosti termini le sestavili v luciferju nakolnjeno konstelacijo, kar je pomenilo le eno: da bomo, ko pade črna noč, praznovali prvih šest (od predvidenih 666) let kruha in vina … sonja in andrej sta z oblačilno kodo lepo sledila zastavljen koncept: ta je v duhu žrebanja zahteval, da ima vsak praznovalni krožnik (in glaž) v sebi nekaj črnega … po požirku nabildanega, kot nalašč za to večerjo zvarjenega black damnationa smo torej nazdravili s črno jazbečevo penino in začeli na črn kruh z makom in črnim sezamom polagati rezine dve leti starane pata negre in naribane, ter s skoraj črnim bučnim oljem prelite črne redkve … in medtem v izmenjavi parih zabavnih dovtipov in anekdotic ugotovili, da je vsa ta črnina le pro-forma in da bo v resnici razpoloženje veselo, sproščeno in nasploh svetlo … kar je tudi bilo, čeprav je tehnika zatajila predvajanje črne muzične spremljave, ki jo lahko zainteresirana javnost posluša tukaj … tako je potem ata napotnik na mizo prinesel na črno lečo s pečenimi črnimi olivami položene po berasateguijevo marinirane črne klapavice

črna1in ugotovil, da je bila ipak leča kuhana malo preveč na zob … ampak ker so zobje beli, belemu pa smo kontrirali, je tudi to bilo čisto okej, sploh, ker je črno penino počasi že začel menjati renčelov na svetlo vižo narejeni piot noir in k njemu prilegajoči se chefičin, zaradi sipine tinte počrneli vol-au-vents z mar-y-montagna opremo iz škampov in mrtvaških trobent …

črna2

in ker na prešernovo vprašanje kdo zna noč temno razjasnit nismo dobili prepričljivega odgovora smo nadaljevali na črno … srkajoč burjo noir smo se spopadli z 2 v 1 produktom napotnikove neodločnosti, ko sta se na istem krožniku znašli dve počrneli interpretaciji klasičnih kombinacij

črna3

začnimo levo spodaj, kjer je krema iz rdečega zelja, nad njo so bleki (you know, blacki) s črnim tartufom, povrhu pa počrnele račje prsi; desno spodaj je pire iz črnega fižola, nad njim hrustljavi polpetki iz krvavice (black pudding/budin noir pa take fore), zadaj pa ena navadna, čisto nič črna repa (okej, vsaka repa je črna, ker jo na tričetrt sestavlja rap, ta je pa seveda večinsko negroiden) … pred iztekom črnega večera s črnim kofetom (in kolekcijo francoskega, albanskega in slovenskega konjaka/vinjaka) je bilo treba po vsem skupaj potresti še dobro mero sladkorja … utekočinjenega je spet priskrbel dutoveljski joško s svojo dobrih sedem let staro negro iz sušenega grozdja, trdnega pa s črno bombo (biskvit s črno čokolado, black-and-otherberries ice cream, hot black-and-otherberries, čokoladni preliv, zastavica s kitico komada black) chefica:

črna4

no, pa naj še kedo reče, da black ni beautiful? … s sonjo in andrejem smo se dobro nahihitali raznim štorijam baldorijam, zdaj guštiramo njune medene (niso črne) in pirine (so črne!) dobrotarije in se nadejamo še kakšnega srečanja … ter se, vsi skupaj, približujemo pravljični sedmi obletnici … stay tuned for more cook’n’roll!

Advertisements

9 thoughts on “barvna kontra

  1. Ha. Iščem ideje za barvno pojedino (valentinovo) in najdem črno – not bad 🙂 Razen rdeče pese v našem supermarketu res ne najdeš naravnih barvil, s katerimi bi pričaral živahne barve, črne pa tokrat vseeno še ne bova delala …

    Odkar ste pri vas nazadnje objavili vol-au-vent, mi ni dal miru in sem moža nahecala, naj sproba. Na žalost pa pred tem nisva guglala in je delal po občutku: nekaj obročev je z jajcem prilimal na krog (iz testa) – predvidevam, da chefica uporabi točno en krog za podlago in en obroč za stene?

  2. takole jaz delam volovonce: testo zvaljam na približno pol centimetra. mora bit čimbolj enakomerno debelo, da zadeva ni vegasta, postrani. iz testa potem izrežem kroge: imam en model v obliki rožice, premera okoli 10 cm, ta je sicer bolj stajliš, ampak ker je volovonc tako zelo nasiten, je kar malo prevelik. zato sem tele delala z navadnimi kozarci za 2 deci. celi krogi so za dno, iz tistih za stene sem izrezala še en krog z majhnim rožičastim modelom. polne kroge za dno naložim na peki papir, obod kroga namažem z vodo (ne z jajcem!) in gor položim obroč (en sam!), rahlo pritisnem, da se dobro zalima. obroče namažem z jajcem, prav tako male krogce-rožice, ki potem služijo za pokrovček. včasih na pokrovček odtisnem še kak vzorček. potem piči v pečico na 180 stC za ene 10-15 min, da lepo zarumenijo. običajno se napihne tudi dno, ampak ga jaz malo poteptam ali pa kak lejer odstranim in not dam omako. je pa tak zicer, do zdej je vsakokrat uspel. pa šefe naredi res dobro testo, zgleda!

  3. hihihi… v laroussu je sicer en recept, kjer naložijo dva obroča, ampak potem sledi neko telovadenje glede pokrovčka, ki se mi zdi precej problematično… ker sem bila že z izidom prve izdelave volovoncov zadovoljna ( glej https://kruhinvino.com/2010/01/04/izven-konkurence/ ), postopka kasneje nisem spreminjala (razen velikosti). pa veliko uspehov pri naslednjem poskusu!

  4. Pingback: Za dobroto je treba … trpeti! « moosings

  5. Da se pod tale post ne podpišem, pa res ne bi bilo prav! Torej, magari malu več ksnu, še enkrat hvala za mega black sabbath. Magari vem, da za vaju niti ni bil sabbath, ker sta se nagarala za tole perfektnost…:) Se vidimo! Čau.

    p.s. še 1x hvalatudi mladima žrebalcema, ki sta me potegnila ven iz teme:))

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s