o tem, kar se je v soboto zvečer dogajalo v bellavista restavraciji hotela triglav na bledu, so prvi pogovori stekli že kakšen mesec ali dva po izidu onega muško-kuvarskog receptoara … ampak so pogovori, zaradi pomanjkanjanja časa potem tudi zamrli za par let … nakar se je vse skupaj odvilo zelo hitro: prvi sestanek, na katerem smo si rekli, da se strinjamo in da dejmo neki narest … in nato drugi sestanek, na katerem sva z urošem polistala po bukli in sem jaz najprej rekel, da tile moji recepti so taki bolj ajnfoh, za domačo rabo in ne nek špon restoran, kot je bled 1906 … nč skrbet, je rekel na to uroš, češ, bom jaz vzel ene osnove iz knjige, jih malo dopolnil, da bo po naše, damir bo vinski selektor, pa bo super … nakar sva nastavila osnovo: na suho mariniran losos, fonda, foie gras z zeleno in hruško, odojk, pa gin-čaj-lime sorbet, pa poširane tepke pa tatinska torta … nato je minil teden ali dva, sedemdeset sedežev se je hitro polnilo in napolnilo že nekaj dni pred večerom v … ko  sem se v soboto zgodaj popoldne prikotalil na bled, pa sem lahko samo še povesil čeljust, spustil slino in začel (navznoter, ane) od radosti poskakovat kot malo dete … mislim, kakšno non plus ultra nadgradnjo pravomuških rustikalij je s svojim timom uprizoril uroš – skalp dol, majkemi! … lososa smo rezali bolj na debelo in ga – si ne bi mislil, da bo funkcioniralo, aber je, je, yeah! – balansirali s hrenovo omako, brancin in koleraba je še en neverjeten kombo (sploh z redukcijo škampove osnove), gosja jetra s hruško, zelenino kremo in krompirjevo-tartufno espumo – no comment!, odojka se ni peklo 3 ure na 230, ampak kuhalo 48 ur na 54, nato pa še hrustljavo opekalo do polne zapečenosti, tatinko se je razmontiralo in dopolnilo s karamelnim sladoledom … vse carsko vse royal (najšibkejši člen je bil sorbet, ampak nekdo pač mora bit bolj švoh, ane), vse s super vini … ampak najbolj fascinanten je bil pa zame vpogled v backstage, v kraljestvo unulo ulaufane organizacije, v kateri uroševa štiričlanska ekipa deluje kot dobro namazan in utečen štiritaktni motorček … brez povzdigovanja glasu, brez hvatanja krivin, brez neumestnih pripomb, vsi po zenovsko fokusirani na to, da bodo v samo nekaj minutah na mize poslali 70 enako vrhunskih krožnikov … res impresivno! … v spodaj pripeti fotoreportaži boš ujel drobni drobec vsega tega, pospremljen z odlomkom uroševega briefinga, ki ga je dal ekipi  dve uri in pol pred začetkom eventa:

ni kaj, res hudi profiji … svaka čast in toutal rispekt!