tale pisarija zna dvigniti kar nekaj prahu; teza, ki jo bom zdajle postavil se namreč dotika življenj vseh nas, ki kdaj stojimo za šporhertom … trdim pa tole:
steklokeramične kuhalne plošče (z indukcijskimi vred) so največji nateg v zgodovini kuhalno-grelne tehnike
res, ne najdem niti enega samega osamljeno samcatega mikro razlogeca, ki bi načel moje prepričanje o zgoraj zapisanem … ga ni! … zakaj bi človek namesto totalno nezahtevnega, zanesljivega, iskrenega, enostavnega za uporabo, delujočega, funkcionalnega plinskega štedilnika pri katerem vedno točno veš, pri čem si, kupil (torej plačal denar za) nekakšno razvajeno črno plato, polno narisanih zemljevidov in rdečih številk, ki jo je treba ves čas gledat in nadzirat, se jo ves čas nekaj dotikat (na točno določenih mestih in na točno določen način, pod točno določenim kotom, s točno določeno silo, točno določen čas in s točno določeno čistimi prstnimi blazinicami), drugače začne tečno piskat ali pa se kar odloči, da je čas za zatemnitev in gašenje njenih notranjih ognjev … potem se pa ti še ukvarjaj s tem, kako močno te bo spekla, če se na njej sveti mali h in kako hudo bo, če je prižgala veliki H … ampak to boš seveda ugotvaljal šele potem, ko boš naštudiral kakšna je razlika med 4 s pikico in 4 brez pikice … če boš do tega seveda sploh prišel in ne boš do konca popizdil, ko ti bo pri devet reč začela na polno vret in kipet, nakar boš besno začel iskat točno določeno mesto za točno določeno jeremijado pritiskanja, s katero bi to vretje/kipenje ustavil, pa se bo reč (jasno, zaradi varnosti uporabnika) izklopila kar sama, medtem ko bo roba v piskru kar še vrela in kipela naprej (ne se čudit, saj je prižgan veliki H, ne?!) …
pa da ne kdo mislil, da gre za neko neosnovano napotnikovo rentačenje; o ne! … v zadnjih letih sem kuhal na veliko različnih šporhertih in a veš kaj – z nobenim plinskim nisem imel nobenih problemov in z vsako steklo.fakin.keramiko sem imel vse probleme … vse! … z vsako! … snemanje desetke smo nebrojkrat prekinili zaradi piskanja, blaznenja, neodzivnosti in občega grdega vedenja črnega v pult vgrajenga kvadrata … takisto je bilo na snemanju receptkov za mercator … pa v savinjski pri tastarih napotnikih, na neki state of the art švabiše zupa-dupa keramiše plate … in pri dedotu in nani, katerih plata sicer ni na dotik, ampak ima knofe, mimo tega pa poseduje vse ostale trmarije-kozlarije steklokeramičnih plošč … in pri nas doma, ko smo čakali na novo plinsko plato (tastara je bila z v steklokeramiko vgrajenimi tremi plinskimi gorilniki bastard najslabše sorte) in nam je serviser nametil neko kvazi čarobno in najjačo (my ass!) indukcijsko-keramično ploščo vseh časov … pa oni teden med evrobasketom, ko sva z rajakovićevim saletom nakuhavala v beko kuči smo tudi vse piskre raje tlačili na plinske agregate, kot pa da bi se ukvarjali z rdečo svetlobo oddajajočimi piskavkami … pri vseh keramikah je namreč isti drek: nedelujoče drajsanje s prstom po plati, ugibanje koliko vročine v pisker požene kakšna številka, neodzivnost, zamiki v realizaciji kuharjeve komande, dizaster … po drugi strani pa: s plinom nikoli nobenih težav, ne nobenem plinskem šporhertu: ne v kampu na razjahanem gorilničku, ne v pimenontu, kjer je gospa imela v apartmajski kuhinji profesionalno plinsko šporhertno kravo, nikjer … obrneš knof, prižgeš ogenj in on dela … zmanjšaš ogenj, on se zmanjša (takoj se zmanjša, ne čez šestnajst celih tri sekunde) … vse se zgodi ajnfoh in takoj … zatorej na tem mestu javno, jasno, glasno in deklarativno izjavljam, da se bo v moji kuhinji pod piskri hajcalo samo s takole robo:
dopuščam sicer možnost, da mi bo, ko bom star 189 let in me bo zvilo v križu, ko bom nosil plinsko bombo v 316. nadstropje, postalo rahlo vseeno za to s čim hajcam v kuhinji, ampak domnevam, da mi bo takrat vseeno še za kaj drugega … zdaj seveda pričakujem, da se bo tu spodaj nabralo kar nekaj prepričevalnih pro-steklokeramičnih komentarjev, a naj vsem (predvsem pa tistim, ki boste poskusili s kakšnim abosolutno nerelevantnim argumentom o lažjem čiščenju ali hitrejšem segrevanju vode) povem, da pri tej temi nimam soft spota, ki bi me odvrnil od brundanja zadnjih vrstic ex-himne: bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada; črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada! …gas! gas do konca!
kruh & vino 
Jaz jo imam, ker nimam plinske napeljave v bloku sploh. Vse je na elektriko. In če že je, mi je kul, da se porabi čim manj energije, kar z indukcijo menda se 🙂 (se pozna na računih, če veliko kuhaš … ) + v garsonjeri je poleti VSAK vir toplote odveč, tako da pri indukciji se praktično nič drugega ne greje in ne oddaja nobene toplote več kot samo plata pod piskrom. (lahko da se motim, ampak tako je moje opažanje) + ne gre metati v isti koš steklokeramičnih oz. električnih (ki mi gredo obupno na živce) in indukcijskih. bi pa tudi jaz imela plin, če če če če …
aja, pa še seveda tole: če že živiš na tako majhni kvadraturi, kot jaz, potem je vsak prihranjen centimeter (kar z odsotnostjo plinske bombe je) kraljevsko 🙂
Napo, se popolnoma strinjam! Edina dobra stvar tega stvora je, da dobro zgleda, sicer pa je ogen’ še vedno zakon.
Pred kratkim smo se preselili. Ko pridejo obiski, ponavadi postavijo tri vprašanja in prvo je OBVEZNO: “Zakaj plin in ne indukcija?” Ker se mi ne da vsakič znova razlagati zakaj, ponavadi odgovorim, da zato, ker sem starokopitna. Tega hudiča od indukcije nočem nikoli videti v stanovanju, razlogov je več, prvi od njih pa je: “Ker sem zadovoljna s plinom in ne rabim ničesar drugega. Pika.”
Kuhinja so od nekdaj OGENJ, NOŽ in štirna. Šporget pa tak, da se ga lahko s šraufencigerjem popedena – edino to je znak kakovosti (ker ni nič skrito). Welcome to the club! Ampak zares, a je pri vseh težavah sveta to res pomembno? Vsakemu svoje in, kot rečejo arhitekti, kdor zna, s kolom riše! Sprejmem pa tudi tale argument o vročini v stanovanju – tudi mi letos več kot mesec nismo vžgali pečice.
Raje vidim, da prekinete snemanje zaradi piskanja in se zraven dobro počutite, ker ste porabili veliko manj energije kot s plinom, ker gre polovico toplote mimo piskra. 😉 Priznam pa, da ima kuhanje s plinom svoj čar.
vprašanje če je res porabljene na koncu toliko manj energije. izkoristek plinskega kuhališča je 40%, izkoristek termo elektrarne pa ne vem če je 60%, potem pa je še izkoristek indukcije, ki je 80% in smo praktično na istem.
V bistvu je pri jedrski 36% pri 6 bloku bo pa v teoriji 40%, verjetno prej manj. Dokler ne bo elektrika 100% obnovljiva (in brez parnih turbin) je okoljski aspekt vprašljiva kategorija. Celo več, plin je takorekoč brez saj in energijsko bolj kaloričen t.j. če ga ne “redčijo” preveč. Cenovni vidik je z gledišča uporabnika lahko tehtnejši argument. Odvisno od količine kuhanja.
kolikor smo pri nas računali porabimo za okrog 120€ plina letno, pa se kuha normalno kosilo večerja itd. koliko porabi indukcija more kdo povedat, ki je pred njo dal merilec porabe energije. po naših izračunih je prej indukcija fuč, kot pa se pozna prihranek zaradi nižjih stroškov “obratovanja” glede na veliko večjo začetno “investicijo”
Razlika je jeziku evidentna že, ko spečeš palačinke na plinu ali na štromu. Če ni kakih posebnih razlogov, je plin boljša izbira.
ta famozna energijska ucinkovitost je tudi en nateg. sama sm se pri novi kuhinji odlocila za plin (sicer planar technology od scholtesa) ampak mi ni zal. sicer ko sva sla kupit napo naju je vsiljivi prodajalec takoj zaslisal, na cem bomo kuhali in da kako je plin drag in bla bla, voda z indukcijo zavre takoj itd. ampak tle jr zdej keč. indukcija je eno figo cenejsa. prvic je za vsaj 200-1000 evrov drazja (v primerjavi s 5 plini razlicnih proizvajalcev in gorenjevo 5 indukcijsko plato). to je ze kar nekaj jeklenk plina. poleg tega tudi indukcija nekaj energije porabi. sploh pa ce bi bila tako super bi jo vse profesionale kuhinje imele ze zdavnaj. ni pa to indukcijsko kuhalisce tako nova zadeva kot bi si clovek mislis, prve so prisle na plano za domaco uporabo konec 70-ih.
je pa nekaj kar da tudi plin v kos in to je sparget na drva. to je pa meni najljubsi stedilnik!
Znano je zakaj profesionalne kuhinje teh plošč ne uporabljajo. Pride lahko do izpada električne energije in profesionalci se ne bodo izgovarjali na vir, vsaka pa ima eno indukcijsko ploščo ločeno za hitro pogrevanje. Popolnoma pa se strinjam z vašo izbiro štedilnika na drva, ki ga bom jaz imela ko bom velika, upam.
po moje tiči zajec v drugem grmu in sicer ne uporablja se indukcije, zaradi same posode, ki je pri profesionalcih večinoma aluminjasta ali bakrena. poleg tega ogromni plinski gorilniki omogočajo še hitrejše “hajcanje”, flambiranje itd. izpad elektrike je konec koncev bolj problem nas na “periferiji”.
glede špargeta na drva pa mi je res žal da ga ne moremo tudi doma in je samo na vikendu, ampak nekoč bo tudi to!
še slikica gas do konca 😛
Te plošče so en navaden šit, ki so se “primle” zgolj zaradi marketinških prijemov. Razumem, da so nekateri posamezniki, ki ne preživijo dolgo časa pred štedilnikom, živijo v osmem nadstropju bloka ali so prestari za športne aktivnosti, ki jih prinaša prenos polne bombole plina presrečni ob tejle pridobitvi. Vzporednice se ponujajo tudi z starimi šporgeti na drva, vendar je tista plata čisto nekaj drugega, saj ne piska, nima gumbov in ni važno na katero pozicijo na plošči postavimo lonec. Pa še nekaj ima šporget na drva, ŽIV OGENJ.
Kdor se je na steklobali učil kuhati mogoče res ne ve kakšna prednost je plin in naj mu bo oproščeno, za vse druge (stare in lene) pa je stekloplošča potuha, ki se hitro čisti.
Kdor je dnevno pri šporgetu VE, da ga ni čez plin. To pa zato ker je bistvo kuhanja upravljanje s temperaturo in časom. Tega ti steklobala ne omogoča, pa pika!!!
Torej je kuhanje z njo neprimerno težje, kar se izkaže kot posledica je, da si živčen in napet pri opravilu, ki bi moralo biti sproščeno in veselo. No, pa smo že pri sestavinah, ki jih fizično ne moreš vreči v lonec, se pa čutijo v ustih. Tako pač je!
Napo tvoj tekst je upravičen, pri plinu točno veš pri čem si. In še neki ti povem. Če mi v bližnji prihodnosti vzamejo bombolo in mi ponudijo steklobalo bom izbral šporget na d`ruca. Najbrž je ogenj tudi sestavina, ki jo fizično ne moreš vreči v lonec, se pa čuti v ustih.
Sto mu gromova, jelenskih mi rogova, svih mi dabrova s Ontaria, karamba, karambita,
tako mi čukundede vrača i bubnjeva Darkvuda, al je bilo bolje za vrijeme moga druga plina! ha ha
okus po “špargetu na drva” je res nekaj kar se čuti, kot da bi bila hrana pripravljena z eno toplino.
Mi smo pred dvema letoma zamenjali plin za indukcijo. Plinski štedilnik je bil dotrajan, pečica spodaj še toliko bolj. Vsekakor nama je šlo pri plinskih najbolj na jetra to, da je plina ponavadi zmanjkalo v nedeljo med kuhanjem kosila in da je v LJ kar problem kupit plinsko jeklenko (nima je vsaka bencinska črpalka kot na periferiji) ob nedeljah, poleg tega smo opazili, da je plina zmanjkalo veliko hitreje, odkar so uvedli eko zelene jeklenke. Z indukcijo nimamo težav – hitro se navadiš na pritiskanje (ki niti približno ni tako zahtevno, kot je opisano!) in tudi dobiš občutek, na koliko lepo vre in ne prekipi v tri P.M. Vse skupaj gre bistveno hitreje in velikokrat imam občutek, da je moja komaj piskre postavila na ploščo, pa že jemo. In ne, ne pišem zato, da bi se prepiral s plinoljubci ali vas prepričeval, da je indukcija zakon – vsak se bo po trezni presoji odločil sam; ampak podajam drugo mnenje. Pa dober tek.
Čestitam, si eden redkih, ki si fleksibilen in ti ni težko sprejemati novosti. Tudi pri nas se je tako zamenjal plin z indukcijo in moji domači so noreli in kritizirali to čudo v kuhinji. Sedaj so se že vsi navadili in za nekoga, ki je vsak dan štedilnikom to res ni zapleteno, ti gumbi niso noben bav bav in povem vam, da že točno vem v kolikšnem času bo vrela voda, se bo segrela maščoba, … , ker pač to vsak dan uporabljam. Če pa je nekdo samo občasni koristnež tega, kot so bili moji otroci, pa verjamam da bo razočaran.
Vedno uporabljam Zepter posodo in resnično sem bila zadovoljna s plinom in tudi sedaj z indukcijo, ne vidim razlike, razen da mi ne zamnjka plina sredi kuhanja marmelade ali paradižnikove mezge ali da ne morem skuhat kosila ob izpadu elektrike. Vendar se znajdemo. Zato obstajajo zlate babice, ki kuhajo na plin. Pa dober tek vsem.
Kako zelo se strinjam! Ampak, grdabeseda, glih včeraj sem vplačala novo steklokeramično inudkcijsko. To pa zato, ker mojega ne morem in ne morem prepričat za nazaj na plin. Noče ga v hiši in pika! Pri tanovi steklokeramikindukciji sem imela nekaj pogojev: da ima dovolj velike “rinke”, ker večina jih ima ful majhne (mi imamo pa velike piskre), da ima kovinski rob (zadnja Gorenjeva steklokeramična plata nam je počila, ker je en od otrok po nesreči užgal v rob s piskrom), poleg tega kovinski rob vsaj malo zadrži, ko prekipi in se ne cedi potem vse dol po omari. Ter da ima samo 1 (z besedo, ja, 1 drsnik) za nastavitve moči kuhanja. Sem staknila takpno, po dolgem iskanju, a kaj ko je una neškosvinjskonajdražja. Itak. Bolj k je simpl, dražje je. Omembe šporheta na drva in bognedaj celo kakšen Age, so pa naletela v družinski dinamiki na popolnoma gluha ušesa. Nekoč, ko bom stara in imela cajt, pa ko bo že kakšen uvoznik za Age ali tiste velike Rangerje v Sloveniji, pa zagotovo …
Verjemi, da si dobro kupila. Glavno je da s srcem zraven stojiš.
Sam res. A poznamo kje tuki kakega marketingarja? Uh-oh, wait a minute …
Naaapooooo, jebemliti steklokeramiku!
😛
Nisem kuhar, nočem stati za štedilnikom X ur. Voda za čaj, kavo zavre v minuti, dveh.
Kdaj tudi pozabim, popolnoma neodgovorno, da kuham. Varnost pri indukciji je v primerjavi s plinom definitivno večja. Če ne pozabiš ravno krpe med posodo in indukcijo ali štromar ni zaj** priključka, je skoraj nemogoče da zagori. Pozabi odprt plin in zraven kakšno cunjo. Sem že gasil …
To da je hrana drugačnega okusa, ne vem, jaz nisem nikoli začutil. Mogoče imate placebo zarad predsodkov? 🙂
S teboj se pa popolnoma strinjam. Varnost pa je s tem zagotovljena 99%.
V majhni kuhni je steklokeramika dobra resitev. Jaz jo zato imam. Sem pa pazila, da ima navadne analogne gumbe in ne tistih fakin-virtualnih (par zivcev zato prihranjenih). Odkar pa imam v drugem bivaliscu moznost kuhat na ognju tudi jaz opazam razlike: 1.okus je z ognja molto boljsi 2. voda se na steklokeramiki katastrofalno pocasneje segreva (ce se mi mudi, dam vodo enostavno najprej pogret v elektricen kotlicek, sele potem pa v pisker in na steklokeramiko). Je pa meni steklokeramika pozrla zivce, ko je zmanjkalo elektrike. Sredi kuhe pak! in je konc veselja. Ce zmanjka plina, klices 24 urno dostavo (ki pa dela za vikend samo do 17!!! Wtf) al pa gres sam do pumpe. Ko zmanjka elektrike pa lahko samo cakas al pa upas, da majo sosedi (v mojem primeru brat) kaksno rinko plina frej. Zakljucek: se strinjam, da FAJER RULS! 🙂
Ejga, blogmaster, si dal gas!!
Čista resnica . Sploh ko hočeš juho kuhat pa naj bi jo zmanjšu preden zavre na teh štromarijah jo morem umaknt pa počakat da se plata shladi na manjšo temparaturo čakat je treba pa tko celo večnost 😀 na plinu pa zmanjšaš na minimum pa se juha naprej kuha 😀
Če veliko kuhaš in to hrano malo bolj zahtevne izvedbe, je plin najboljša izbira. Mi smo doma leta nazaj zamenjali in smo imeli steklokeramiko na plin (ker je bil rezervar za ogrevanje pri hiši), ampak je eno sranje. Jaz sem v svojem stanovanju takoj dala plin in ga bom vedno imela. Moj oče je pa po dveh ploščah zdaj spet na navadnem plinskem štedilniku.
Izgube energije, ker gre toplota mimo so pa lahko kjerkoli, če daješ premajhno posodo na veliko ploščo.
Ne. Indukcija segreva le pisker, ne glede kako velik/majhen je. Prav nič ne gre mimo! Osnove fizike pač …
Gas do konca! Ni druge opcije sploh!
Napo, ta trditev je malce za lase privlečena. Ko se enkrat navadiš kuhati na šporhertu, ni važno, ali je indukcijski, steklokeramičen, plinski ali na drva. Se pravi tisti med nami, ki v 99 % uporabljamo en šporhert, bomo zagovarjali ta šporhert, ki ga pač imamo. Ker smo ga navajeni. Čeprav moraš biti res malo čuden, da zagovarjaš navadno steklokeramično plato ali navadne električne plate, ker to je res neodzivno do amena in uporabno kvečjemu za počasno pogrevanje starih prepirov.
Moja izkušnja je taka, da sem zagovarjal plin, pa čeprav je v študentskih cajtih bombe zmanjkalo res glih v nedeljo zvečer ali pa ob treh ponoči dan pred izpitom. Klinc, uojgi je uojgi, pa še za čike pržigat ga lahko uporabiš, če nimaš fajrcajga. Ob selitvi v čisto naš flat pa smo se kljub navijanju za plin opremili z indukcijo. Zakaj? Verjetno nekaj zaradi marketinga, veliko zaradi prihranjenega prostora, kar precej zaradi odzivnosti tehnologije (itd., itd.). Pa tistih piskalnih problemov s touch knofi nisem imel nikoli. Kakorkoli. Po treh letih smo se spet selili, in tule je inštaliran plinski štedilnik. Ti rečem, da bi tega vraga najraje spipal iz pulta in zabrisal čez balkon: celo večnost traja, da zagreješ en bogi pisker vode, vročina zgleda, da se širi horizontalno, ko je na najmanj, mi vseeno prismodi omako, j***e rešetke so vedno, ampak VEDNO zasvinjane ne glede na to, koliko jih glancaš …
Ej, čist drugačna izkušnja kot tvoja. 😀
Primerjava neprimerljivih …
Klasična steklokeramična = šporhet na drva (skoraj nikakršne regulacije temperature)
indukcijska = plin (popoln nadzor, sprememba temperature v trenutku)
Prednost plina – enostavnejše delo s knofi, dela na vse vrste piskrov
Prednost indukcije – varnost, čistoča (po šestih letih intenzivne uporabe je kot nova)
.. pa naj vsak zase pretehta kaj mu bolj nuca …
Ej, enako razmišljava. Edino pri šporhertu na drva imaš nekaj malega kontrole. Namreč, odvisno je, kam postaviš pisker – ob strani manj greje kot na sredini (vsaj pri štedilnikih moje mame).
Jaz tudi mislim, da ko se navadiš kuhat na kateremkoli štedilniku nimaš sploh nobenega problema več. Sem imela že plin + štedilnik na drva, sem imela stare električne plate, sem pekla v krušni peči in sedaj imam indukcijo. Ne dam jo iz hiše za nič na svetu. Ni mi treba skrbet, da mi gre mleko čez, ker se bo plata sama izklopila ko bo šlo, ni mi treba skrbet, da bom pozabila olje na plinu in da se bo vžgalo (se je zgodilo sosedom – je šla cela kuhinja) ker plošča izključi gorišče, ki se pregreje, ni mi treba skrbet, da bo mačka skočila gor (sej ne da kao sme 🙂 ) itd… Pa ni mi treba pazit na to, ali plin pušča ali ne in po pravici povedano, sem se navadila za vodo za kufe segrejem v minuti in pol. Mogoče se ne pozna razlika porabe energije, se pa presneto pozna pridobitev na času.
Plin. Itak!
Naša steklokeramična se že kvari in komaj čakam, da jo zabrišem v vsebnik (=kontejner) in se vrnem k plinu!
ko pa zmanjka elektrike boste pa plin iskal tko pač je
ja, res, res… na to sem pa pozabila. še en plus. Ko smo pred leti imeli tisto grozno burjo in smo bili en dan in pol brez elektrike, bi bli lačni, če ne bi tašča imela plinskega štedilnika 🙂 pa s plinsko gobico smo se greli 😦
Sicer na varni strani, a je potrebno upoštevati navodila.
http://www.inis.si/index.php?id=35#.UkR2Tz-QTr4 Glede na to, da smo čez dan že prepojeni z raznimi oblikami..
O, nekdo bere moje članke!
Lepo.
Plin je zakon!
Tale prispevek tudi 🙂
🙂 podpišem!
Čist brez besed, ker se samo zelo zelo strinjam, da je edina prava naprava za kuhat…PLINSKA!
Samo eno dobro stvar ma indukcijska……za kafe hitro zavreje.
Drugače pa, ni ga čez plin.
Priznam, da nisem kar naprej za lonci, ampak moje steklokeramične ne zamenjam nikoli več. Uporabljam jo že 7 let in obvladovanje gumbom ti vzame zelo malo časa, da pogruntaš kdaj, koliko časa, na koliko. Da ne govorim o čistih loncih in o čistoči plošče, ki jo lahko pobrišeš, pa naj bo še tako zamazana.
Tako, da plina nikoli več.
Preigravanje z gumbi je smešen izgovor. Če se človek navadi operirati s touch zaslonom na telefonu, ni vrag da se ne bi navadil tudi s touch padom na plošči. Je pa res, da se lahko zafrkneš in kupiš zadevo, ki nima za vsako polje svoje ločene komande ali pa da ima tiste kvazi drsnike. Drugače si ne znam predstavljati, da je problem v + ali – preko zaslona. Vsaj moja plošča ima za vsako polje svoje komande, kar je enakovredno staremu plinu.
In indukcija ni nikoli zakasnjena – ko vklopiš vklopi in ko izklopiš izklopi. Brez zakasnitve. Hitrost (torej moč) je višja kot pri plinu (sem ga imel pred tem 15 ali več let). In ne gre samo za segrevanje vode, temveč za vse skupaj.
In če ti pri indukciji šprica na okrog se ti to ne zasmodi (ne mislim samo čiščenja, temveč tudi smrad). In ko ti mleko skipi zadevo ugasneš in ti ne kipi več. In hkrati nimaš nič zažgano. Zgolj polito mleko, ki ga obrišeš, ker plošča ni vroča, oziroma je pod posodo vroča nekaj manj, kot posoda ki jo greješ (ker posoda greje steklo in ne obratno kot pri plinu ali elektriki).
O sami energiji sproščeni v zrak (ne mislim varčnost temveč vročina!) so pa že ostali povedali kako je s tem.
Problem vidim edino v tem, da potrebuješ dobro posodo, če hočeš indukcijo res izkoristiti.
In pa ravno zato uporabljam zunanji žar, da segrejem litiželezno posodo za steake, ker posoda nima preveč debelega dna in se na indukciji neenakomerno segreje.
Glede izpadanja štroma. OK, verjamem da so še vasi kjer je to problem, samo načeloma so izpadi minimalni. Jaz se po 7 letih uporabe indukcije enkrat ne spomnim, da bi bil to problem (sem iz Kamnika). Veliko večje probleme imam s plinskim žarom, kjer mi plina v bombi vsaj dva do trikrat na leto zmanjka ravno sredi peke. To pa je drek, ker včasih mine pol ure, da sem nazaj.
Pa ne prepričujem, samo ni res kar je napisano, oziroma je napisano bolj z verskega stališča 😉 In še to v glavnem za električni šporget, ne indukcijski.
Moja indukcija je ravno tako enostavna za reguliranje kot (bivsi) plin, samo da gre tukaj za +/- tipko, pri plinu pa obracas knof v levo in desno. Plus za indukcijo je hitrost pri ogrevanju in ohlajanju plosce, enostavno ciscenje (obvezen je kovinski rob, da zadevscine ne lijejo preko) in varnost, saj se plosca samodejo ustavi, ce kuharija prevec kipi. Edini minus je bilo nekaj odvecne posode, ki na indukciji ne deluje. Res ne vidim nobene prednosti pred plinom in steklokeramicno, oboje je po mojem stvar navade, kot pa pravih argumentov.
Napo provokator 🙂
Mi bi tudi imeli plin, pa je pri prenovi stanovanja tip, ki je prišel gledat za strojne inštalacije, cev za plin narisal nekje sredi kuhinje, ker mora bit tolk pa tolk od stene pa ne sme bit v vogalu, pa ker je stara inštalacija mora bit železna, ne bakrena, pa rumene barve,pa…
Hvala bogu je to ženo prepričalo, ker mojim argumentom, kolk je indukcija fajn, ni verjela. Sem dolžan onemu toplovodarju kak pir.
In ja, po enem letu uporabe bi za kak pir prispevala tudi ona.
Plin naj kar furajo profiči, ker jim tisti bakreni piskri na indukciji itak ne delajo, jaz pa lahko našo petletnico mirno pošljem skuhat kofe in me ne skrbi, da bo prišla nazaj z opeklinami tretje stopnje ali brez obrvi.
Steklokeramična plošča? Ne hvala.
Plin v stanovanju/hiši? Ne hvala.
Indukcija? Da.
Plin na kuhališču na vrtu? Da.
Skupaj z obveznim klasičnim žarom = problemo solved.
Podpišem. It sound like a plan to me. 🙂
Najprej naj povem, da sva se z ženko do solz nasmejala ob na glas prebiranju tvojega posta … Pred tednom dni smo se vrnili s pozno poletnega dopusta tam z juga, tole pa pišem zaradi tega, ker se v enem tednu nisem uspel navaditi na v apartmaju postavljeno steklokeramično ploščo s katero sem vsakodnevno poizkušal pogreti vodo za najinega nekajmesečnega otročiča, včasih pa tudi kaj skuhati. Nekajkrat me je prijelo, da bi sredi kuhinje zakuril ogen, najprej nanj naložil prelepo črno ploščo, nato pa v miru skuhal jutranjo kavo.
Sploh nič ne rečem, verjetno se človek navadi vsega hudega oz. steklokeramike, ki žari ampak zakaj hudiča bi se bilo treba navajati na te stvari, če pa ogenček lepo prižgeš, pristaviš kastrolco, skuhaš in ugasneš. In to je to. Nobenih H-jev, pikc, črtic, nedelujočih tipk sploh če imaš začuda mokre ali pa mastne roke, saj vendarle kuhaš …. grrrrr. Gas je zakon!!
Končno je nekdo glasno povedal, kakšen nateg so steklokeramično-indukcijske novotarije. Ja, imela povsem enak probleme s temi ploščami pri mami, pa ostali žlahti. Sploh frustrirajoče, če imaš od pacanja po kuhinji mastne ali mokre prste. Plošče (sploh našega domačega proizvajalca) se pa po letu ali dveh rade sfižijo in dajo od sebe tretjino manj kot na začetku. No, thanks. Plina ne dam.
link desetke nea gre!
nikol ne reč nikol!
ti, ki znaš on hočeš za šporhet ti ogenj nebo delo zgage
k boš velk boš hotu pa Ago!
LePomešaj
SE STRINJAM z vsebino 1000 procentov. Za znoret!! In veš zakaj folk kupuje ravne kvadrate? “Ker se tolk fajn obriše”. KURAC Se fajn obriše. Pucaš in pucaš in polivaš s čistili, drgneš s papirjem, veledo, robčki, krpami … in pogledaš postrani je vse lisasto, marogasto. Z leti se napeče noter madežev, ki ne gredo ven (niso packe, samo lise v materialu). Noben inox ne bo zmagal v boju z mojo čistilno vnemo. Če ne zbrusim in spoliram ponovno. Steklo: Zmaga vedno. Ne spučeš pizdarije nikdar do perfekcije; samo do zadovoljive stopnje; da se od daleč ne vidi. Vsak prašček ki pade gor se vidi.
Ko nekaj kipi, se polije po celem pultu in po tleh. Nato zateče pod ploščo, ker je tista “gobasta” dihtunga že postala masten čigumi in izparela. Kar pomeni kratek stik in pregorelo pancerko na hiši. Sem gledal plošče v salonih, popolnoma vse steklokeramike imajo isti šmorn izvedbo: pod ploščo je plehnata škatla, ki ni zatesnjena s ploščo. Vsaka tekočina, ki zateče pod ploščo, se po spodnji strani zacedi nad elektroniko. K sreči se je čez en teden posušilo in več ven metalo FID-a.
In vidi ti mojo ženo: Meni pravi, da tečnarim, težim, samo kritiziram, … pa ima pokrito zadevo s prtičkom ves čas (da se ne praši). A?? Na srebrnem inoxu se nič ne vidi! Čemu potem pucam pol ure ploščo, če bo pol pokrita z servetom? Pust zašpehano in pokrij.
Reverz na začetek: Leta 2007 opremljava kuhinjo. Jaz tole pretežno vem že takrat. Navadne steklokeramika je POFEL od POFLA; videl drugod. Slabše od navadnih kuhalnih plošč. Deluje pulzno. Vedno žge na 100%, “toplota” se regulira s časom vklopa. Torej temperatura niha še bolj kot na starih kuhalnih ploščah, kjer je vendarle litoželezna plošča imela nekaj lastne toplotne kapacitete. Steklokeramika je zgolj hitrejša v zagonu, saj ni plošče, ki bi se morala segreti; takoj seva v dno posode. digitalne kontrole: Vse zgoraj opisano. “Debilizacija” uporabnika. A moja žena je govorila, samo navaditi se moraš. Mhm. Sva se skregala, in sem le deloma zmagal.
Kupila sva kombinira steklokeramično ploščo Gorenje 3x plin 1x elektrika. Na vrtljive mehanske GUMBE! Torej ko ti kipi na elektriki, vsaj zmanjšaš v hipu. Vse ostale slabosti pa še vedno držijo. Treba je enostavno odmakniti dol. Indukcija reši par problemov (odzivnost je hitrejša, plošča nima 360 stopinj ampak samo 60, kar pomeni da se spečeš in ne scvreš, če se jo dotakneš), učinkovitost je višja. Manj izgub v okoliški material. Ampak CENA! Pa sevanje. 5G = sranje, indukcija 5kW pol metra od srca pa OK. Menjava posode.
Zakaj sem vztrajal na plinu:
1) CENA. Naša je bila 350 EUR (4x električne plošče so bile 500+ EUR, in indukcija 900+ EUR)
2) vse opisane prednosti plina (hipen odziv, kontrole, varnost)
3) dela vsakič, ko nam zmanjka elektrike (vsaj 1x na mesec).
4) CENA ENERGENTA. Uporabljam tamale 5-kilske jeklenke. eno porabimo na točno dva meseca. Kaki 7 let sem delal statistiko. Torej za potrebe 5-članske družine porabimo 2,5 kg plina na mesec! To je 5 EUR na mesec stroška za kuhanje! OK imamo še mikrovalovko za pogrevanje, ki jo zelo redko uporabljamo in grelnik vode. 90% potreb opravi plin.
Slabosti: steklokeramika za čiščenje in pri kipenju. Inox modeli imajo vdrto površino, ki zadrži tekočino in lažje se isti. Ne teče okoli gumbov in pod ploščo. Še nižja cena. Danes se dobi za 150 EUR. Kaj bom kupil v bodoče. PLIN na INOX + ena elektrika.
HEC: Smo izkoristili vavčer v Snoviku in v 13 let starih apartmajih je bila točno tista Gorenje steklokeramična plošča, ki je nisem maral in se je takrat žena skregala z menoj, da jo hoče. 4 kuhališča in 4 gumbki. Eden za vklop (daljši pritisk, nato drugi gumbek za izbiro grela, nato dva +/-, ki ju zadržiš in eventualno reagirata). Sinu sem razlagal kako more to kdo kupit in zagovarjat in da zato doma tega nismo kupili. Žena ni pozabila, takoj zavrnila, da se je treba samo navadit, da meni tako nič ni dobro. OK, …
… 3 minute kasneje. LUBI, kako se tole aktivira?
“… samo navadit se moraš!”.
“daj si pameten!! Ti si štromar, pokaži mi”. Pokažem…
… aha. Hvala.
5 minut kasneje ji kafe kipi. “pizda materna je tole zakomplicirano, kater knof moram pritisnit, da neha gret” … V enem tednu je vsaj 5x klela ker ni prijelo, ker je pozabila proceduro, …
“lubica, samo navadit se moraš, hahahaha”.
“… marš!”
Doma da gor lonec, obrne in dol pritisne knof “tik tik tik pluf” in že dela.
Malo sem preračunal. Plin me je prva leta koštal po 6 jeklenk po 8 EUR na leto = 48 EUR / leto. 4 EUR ne mesec!! 350 EUR za ploščo razdelim na 13 let je 2,5 EUR na mesec >>> slabih 7 EUR na mesec. Če bi kupil indukcijo bi samo ploščo plačeval po 7 EUR na mesec vseh 13 let + elektrika.