ker v kakšnem drugem kontekstu napotnik velikokrat reče to pa še ni vse, naj bo tako tudi pri kruhu z levo roko … ker je bilo že ravno dovolj testa, smo na snemanju zabrundali še modifikacijo znamenite poeme ramba amadeusa in djeli: tada je na daske koje život znače izašla neka focaccia in počela da skaće:
tako, in s tole testeno improvizacijo smo zaključujemo levoročno krušno serijalko – hvala vsem za pozornost, korajžno pecite, ne obupajte po kakšnem dizastrčku in javite se kaj – bodisi s ponosnim razkazovanjem svojih kruhov bodisi z vprašanji in zagatami … mater ste peki!
p.s.: focaccia je tanjša od hleba/štruce, zato je pečena že po kakšnih dvajsetih, petindvajsetih minutah … glej jo, ko bo ful lepa, bo tudi pečena 🙂
kruh & vino 
Boštjan Napotnik – Napo, predstavnik srednje generacije domačih pekov, je s svojo petdelno nanizanko Kruh z levo roko, dokazal obvladovanje vrste kuharskih tehnik in postopkov ter večmedijskih predstavitvenih prijemov ter se z njo dokončno uveljavil kot unikum v slovenskem kulturno-kuharskem prostoru. Po zaslugi povezovanja vrhunskih kuharskih tehnik ter drugih kuharskih interpretacij, med njimi velja omeniti črko n kot njegov osebni podpis in svojevrsten avtorski pečat, če že ne zarez, bi lahko dejali, da pogosto preigrava osnovne postopke z vrhunskimi kreacijami in obratno. Boštjan Napotnik spada med redke domače avtorje, ki zlahka združujejo različne predstavitvene postopke, popkulturne reference z lahkoto zamesi v svoje polizdelke, obenem pa lepote kuhanja približuje različnim ciljnim skupinam in s tem širi formalne in izrazne meje umetnosti kuhanja same. Ob tem velja omeniti tudi njegovo sodelovanje z JocoHudPrdakšn kot zgleden prikaz obogatitve samega procesa prozivodnje, kjer med končnim umetniškim delom, pa naj gre za hleb ali za štruco, in njegovo audiovizualno predstavitvijo pravzaprav ne moremo potegniti ločnice…
Iz utemeljitve Ivačičeva nagrade Pedro O-pek-a…
Jernej Pehar
Evo, končno … po osmih mesecih ogledovanja posnetkov in samosebi dopovedovanja, da je res že cajt … je včeraj romal v pečico kruhek. Moj prvi posrečeni. Malo ta zdesni in malo ta zlevi. Top! Dobila navdih in pečem tudi danes. Je trajal, da sem se ob preobilici dela (kuča, posao, faks, familija,…) lotila temeljite peke, a otročad pravi, da je kruh vrhunski in skorja top. Jaz pa uha do ušes, ko danes pridem domov in si moža gor maže taščin pekmez 😀 … Aja, pa plato za kruh in lesen loparček sem tudi danes naročila pri lokalnem komendskem pečarju. 😀 Hvala ta tole, hvala za Kuhinjo … in itak Orodjarno. Lepo bodi/te, Saša