oja, kako je fino, ko sicer gradualističen proces podaljševanja dni dojameš v enem zamahu … se vrneš iz smučanja in se nenadoma zaveš, da se skupaj s šolobvezno familijo med tednom domov prikotališ še podnevi … še več – tudi ko zjutraj zaružiš s suverenim potegom roletnega traku, ti skozi zenico na mrežnico pade dnevna svetloba in ne nek nedefiniran siv zmazek (off topic & a propos sivine: že en sam odtenek sivine je odveč, kamoli popedeseterjen!) … kako bo šele fino, ko se bo na tole modro nebo nacepila zelena gruda! … ampak, pazi! … to da je zunaj jasna modrina neba, še ne pomeni, da ne zebe več … in čeprav sem ondan na rozmanovi ulici spazil enega modela v japankah (ki ni bil bosonogi leon) še ni čas, da bi v omaro zapakirali ta debele kovtre … če se človek v tem času leta zbudi zgodaj zjutraj in se odloči, da bo legel nazaj in spal naprej, je topel kovtrček skoraj tako neobhoden, kot je za sočnost in karakter hitro spečenega zrezka iz piščančjega fileja neobhoden takle fincan paradajzasto-pinjolski kovtrček:

čeprav bi samega sebe težko uvrstil celo na zelo širokogrudno razširjen spisek ljubiteljev piščančjega fileja, pa moram vendarle globoko v sebi priznati, da takale preprosta dodelava predstavlja enostavno, hitro in okusno rešitev problema medtedenske hitre večerje … ako imaš kovtrček pripravljen že vnaprej (v kulšranku zlahka odleži teden dni in čaka na svojo priložnost) te od nič do zgoraj zabeleženega prizora čaka nič več kot deset minut čakanja (in nekaj čisto malega dela) …

za kovtrček:

• kos kruha
• trije sušeni paradajzi
• tri žlice pinjol
• 2 cm paradižnikove mezge
• strok česna
• olivno olje
• sol, poper

za finalizacijo pa še komplet piščančjih prsi b.k.k.

sušene paradajze speri in jih prelij z vrelo vodo … počakaj pol ure, da se napijejo, nato jih nareži na kocke, vodo, v kateri so se namakali pa prihrani …
kruh nareži na približno centimetrske kocke, ki jih v ponvi nekaj minut praži na žlici olivnega olja … ko postanejo zlatorjavi jim dodaj pinjole in nežno praži dalje; ko pozlatijo še  te, v ponev stresi še na tankcane rezine narezan česen in praži še minuto, da lepo zadiši …
robo iz ponve stresi v sekljalno posodo paličnega mešalnika, dodaj namočene paradajze, mezgo, še dve žlici olivca, obrat ali dva popra in malo namakalne paradajzne vode …
vse vkup zmelji v kašo, če bo treba (verjetno bo treba, ker jo bodo krušne drobtine kar dobro zaugale) dodaj še malo tekočine …
spravi v teglček in zapri ter daj na čakanje, ali pa kar takoj
piščančji file po debelini prereži na pol – tako da iz polovice piščančjih prsi dobiš dva zrezka (iz celega kompleta prsi brez kosti in kože pa štiri, saj se razumemo, ane) … zrezke pokrij s tatanko folijo in potolci s kuhinjskim kladivom … posoli in poporaj jih …
segrej ponev in v njej speci najprej dva zrezka (po tri minute na stran), ju deni na segret krožnik in pokrij z alufolijo … speci še druga dva …
na zrezke pred serviranjem nažliči kovtrček in pozstrezi s skledo solate …

soundtrack nam tokrat zagotavlja veliki šef sam: bruce springsteen – cover me