deca v spremstvu, najet avto, fura po levi, voznik gor al pa dol – reportiranje iz škotske ne more in ne sme miniti brez omembe javnih pivskih hiš, popularno pub ali inn imenovanih … situacija je namreč na otoku kritična, pubov je vedno manj, razlogov za to pa je več: dostopnost (pocenskega) alkohola v raznoraznih štacunah (sistema licenced in off-licence prodajaln še nisem utegnil naštudirat, ako to bere, kdo ki je v teh učeh podučen, naj znanje deli z nami v komentarjih), obče tanjšanje ljudskih denarnic, demografske spremembe in strožja kadilska zakonodaja … no, ta je vsaj na škotskem malo olajšala vstop v pube z mladunčadjo – svoje cajte je veljalo, da pub pač ni plac za otroke in resnici na ljubo je kar dobro in prav tako … zdaj se tam sredi dneva v večino njih lahko na malico – pite z raznimi stejk/kidni/mašrum/čikn/scotch polnili, kakšen sendvič, klobasice, pomfri, župa z obveznim kosom kruha in maslom – odpraviš tudi z mlajšimi od šestnajst let … ampak od tega, v čemer je srčika vsakega pravega puba ne ti ne mladič ne bosta imela kaj veliko -razen bolj ali manj fascinantnega pogleda na kar vse bi lahko bilo, če bi bilo:

tole je le izsek flaš, ki jih na šanku ponuja seumas’ bar, plac na skyeu, na ovinku, kjer se lahko popotnik odloči, da se bo od glavne ceste od juga proti portreeju odcepil proti destilarni talisker … no, napotnik tega ni storil, je pa vzel letak, na katerem so navedene vse polnitve, ki so jih nabavljali v zadnjih tridesetih letih in si tako prislužili titulo whisky pub of the 2015 … ne glede na to, da se mi tile nazivi za pube in cvrtnice leta zdijo škotski ekvivalent titule miss jadrana v osemdesetih (svako selo ima svoju), pa je treba priznati, da je seumasova ponudba impozantna, na njej je (majkemi!) 418 različnih single maltov (to pomeni brez mešanic), v povprečju wee dram (tako škoti rečeju dozici viskija) stane okrog 4 funte, največja rariteta pa je, sodeč po ceni, macallan 25 yr, za glažek katerega je treba odšteti 40 funtov … druga atrakcija vsakega resnega puba so špine in katerih teče – če se le da ročno napumpan – kakšen pravi, resen ale, ako je pub priden, potem ima vsaj eno pipo na rotaciji, to pomeni, da iz nje vsakič toči drug zvarek … in ja – ne gre spregledati, da svoje doda še ambient (pub eagle barge v barki pri eni od zapornic na kaledonskem kanalu je bil po ponudbi viskačev in aleov sicer skromen, ampak zaradi tega kje je in kakšen je, absolutno nepozaben), predvsem pa oni, ki pijače toči in se pomenkuje z gosti …