irci svoje fešte jemljejo zelo resno; tako resno, da, recimo, na steklena vrata svoje slovenske ambasade vsako leto tudi 18. marca izobesijo listek, da bo veleposlaništvo ta dan zaprto – ker so pač prejšnji dan praznovali svoj največji praznik, sv. patrika godovni dan … zato napotnikov ata in mama nisva kaj veliko premišljevala, ko sva dobila vabilo irskega veleposlanika na prav posebno obliko proslavljanja – za druženje v restavraciji druga violina je bil napovedan špancir po irski kulinariki (in, juhu, viskijih), za vmes pa naj bi gostitelji in gostje brali irsko poezijo … tako zaradi enega, kot zaradi drugega se je splačalo odzvati … v sproščenem vzdušju smo pojedli marsikateri fin zalogaj, o čemer priča tu spodaj priložen slikovni material …

This slideshow requires JavaScript.

smo se pa tudi naposlušali in narecitirali klasične in sodobnejše irske poezije (poleg klasičnih poetskih tem irske pesnike intrigirajo vprašanja jezikovne idenitete in – kako da ne – krompirja) in to v angleščini, irščini in slovenščini … pri nas doma smo med pripravami kar pridno prelistavali antologijo sodobne irske poezije z naslovom čudovita usta (prikladno za takle jedilno-govorni večer, ane?) in v njej našli  kar nekaj hudo finih pesmi, tudi tole z naslovom potreba po spoštovanju pesnice eithne strong:

O, krompir, ki te lupim,
dano mi je bilo spoznati
tvojo golo privlačnost,
zahrbtno, nenevadno,
ne topo, ne grobo,
kar bi
človek pričakoval od nečesa,
ki je zraslo tako preprosto;
nekako samosvoje,
tiho predstavljaš
svojo zahtevo po spoštovanju
ti križemgled, prsteno rjav
podpornik moje družine;
čutim, kako me nejasen namen
prečudno povezuje
s tabo, ki ti kožo
gulim, medtem ko taoiseach
modruje v svetu.

slainte!