otroško siljenje s korenjem je iz ust moje matere skoraj vedno prišlo z argumentacijo, da je treba jest korenje, da boš bolje videl … kar je še kar wtf in za mulca ki vidi muho na vrhu štiri kolometre oddaljenega turna (in ki res, res, res ne mara korenja) še kar brezvezen argument, ker kako bi sploh lahko še bolje videl, kot že vidiš? … daj mi reč, da korenje pomaga razumet štetje po sedmiško, odganjat mozolje in druge pomembne reči … no, nasploh je teh ljudskih vraž moja žlahta znala sproducirati kar nekaj (dedija martina je recimo bica tončka vedno opozarjala, naj ne pretirava s popranjem juhe, ker poper kao suši kri) , še posebej, ko je debata nanesla na to, kaj vse je dobro zaužiti na tešče: kozarček z vodo zmešeanega jabolčnega kisa; žlico olivnega (ali lanenega olja), žlico čez noč namočenih kosmičev, žličko lanenega semena, trdo kuhano jajce (če hujšaš) …  kakorkoli – ne vem zakaj nihče ni inavguriral kakšne res logične povezave – da je recimo leča dobra za izboljšanje vida? … no, midva veva, da so stvari dobre, če jih dobro pripraviš in da motivacija, da nekaj poješ, prihaja predvsem od tega, kako reč izgleda, diši in se obnaša v ustih … in tale hrustljavo ocvrta, začinjena, dišeča leča je banger! … čekidavt, ker je simpl in univerzalna in uporabna in krasna kontra ponavadi razkuhanemu mushu, ki ga marsikdo povezuje s to ljubko stročnico … frigaj, stari!

tako gre to:

• 100 g rjave leče
• žlica curryja
• žlica čičerikine moke
• sol, poper
• pol litra olja za cvrtje (oljna repica, arašid, sončnica, tu smo nekje …)

lečo speri, deni v skledo in prelij z vodo, ta naj sega vsaj kakšna dva centimetra nad lečo … tako naj se stročnica miro in dostojanstveno namaka štiri ure, lahko tudi v hladilniku …

po štirih urah lečo odcedi in jo dobro osuši na kuhinjski krpi … stresi jo nazaj v sprano in do suhegas obrisano skledo … v manjši skledici zmešaj curry in čičerikino moko, če si za vroče, lahko mešanici dodaš še malo (ali pač malo več) kajenskega popra …

v manjši kozici segrej olje, na kakšnih 160 stopinj bo dovolj … s praškasto mešanico potresi lečo, dobro premešaj in odvečne prahoide odstrani tako, da lečo streseš v cedilo z drobnmi luknjicami … lečo nato stresi v olje, malo bo hušknilo, ma ne se ustrašit …

med mešanjem cvri kakšne tri ali štiri minute, nato pa vse leče s cedilom polovi, odcedi, stresi na paprinate brisačke, posoli in popopraj … eno idejo serviranja imaš z zapečeno hobotnico in jogurtom s sesekljano meto tu zgoraj, druga se kar sama ponuja kot grickalica ob pirčku in omiljeni serialki, od tretje do neskončnosti pa jih uporabljaj kot hrustajočo piko na i raznega solatja, sendvičev ipd. …

soundtrack naj bo tokrat kar cela plata, predvsem zaradi optične naslovnice: pink floyd – the dark side of the moon