v trafikah in ostalih prodajalnah s tiskano periodiko se že kakšen teden nastavlja naslovnica nove številke revije dolce vita … ta najavlja osrednjo temo, špancir po burgundskih vinogradih, vaseh in kleteh ter njih zapletenem označevalnem in vrednotnem sistemu … čtivo se tu, kot običajno, šele začne in ko boš nabasal na napotnikov članek boš že bolj proti koncu magazina … sem pa v rubriki re-kreacije tokrat ubogal pižamov twitter challange in pod drobnogled vzel dva kuhajoča reprza: snoop dogga in actiona bronsona …  dig in!

#hiphopnomnom

Na fronto avtorjev kuharskih knjig in televizijskih kuharskih šovov uletavajo modeli, ki jih tam res ne bi pričakovali. Z ulic in muzičnih klubov sta za šporherte stopila vsaj dva visokoprofilna raperja. Snoop Dogg in Action Bronson nista samo in da house, ampak tudi in da kitchen. 

Rednemu bralcu Dolce Vite je bolj ali manj jasno, da je urednik med stvari, ki jih klasificira kot sladkoživljenjske, uvrstil hrano, vino, potovanja, golf, fuzbal, likovno in filmsko umetnost ter muziko. Kar prav je imel, v resnici bi naboru teh tem človek težko dodal še kaj drugega, mogoče kakšno besedo o literaturi. No, v tehle sptembrskih re-kreacijah bo beseda tekla o presečnih množicah, v katerih so se znašli protagonisti katere od zgornjih panog. O tem, kako se kakšen nogometaš ukvarja tudi z vini, je beseda že tekla nekaj številk nazaj. Znana so tudi nekatera sodelovanja muzičnih ikon, ki svoja imena in logotipe posojajo (no, bolj verjetno je, da jih za ne čisto nedolžne novce) dajejo v najem pivovarjem, vinarjem in destilarnam: Iron Maiden pomagajo prodajati pivo trooper, Motörhead pokrivajo širši portfelj piva, vina (rdeči shiraz v redu, ampak rose Motörhead je pa res nekaj, kar mi ne gre skupaj), whiskyja in vodke, The Police so navdahnili kalifornijski rdeči cuvee zanimivo poimenovan Synchronicity, The Rolling Stones so svoj iztegnjeni jezik dovolili nalepiti na kalifornijski merlot Forty Licks, Rammstein pa na, jasno, nemško vodko imenovano Feuer & Wasser. Precej manj kot kalifornisjko posestvo režiserja Francisa Forde Coppole je znana vinarska operacija švicarskega glasbenika Dieterja Meierja, sicer polovice dueta Yello, ki na svojem raču Ojo de agua v Argentini pod znamko Puro proizvaja več kot zgolj spodobna ekološka vina.

No, seveda je veliko več rokenrolovskih & co. glasbenikov doma na drugi, konzumentski strani. Tu se zdaj počasi premikamo proti meni ljubemu glasbenemu teritoriju – k raperjem. Če za trenutek oplazimo domačo sceno, se mogoče kdo še spomni spletne video promocije, ki jih je za svoje lege in vina pred leti z repajočim Trkajem izvajala ormoška klet. A v zvezi z raperji in vini je bil še malo prej veliko bolj odmeven verbalni obračun, ki se je odvijal med Jay-Zjem in šampanjsko hišo Roederer oziroma njenim takrat na novo postavljenim šefom Fredericom Rouzaudom. Ta je v Economistovem članku o prestižnih šampanjcih na vprašanje o tem, kako gleda na pojavljanje svojega šampanjca v raperskih videospotih, kjer plemenito vino sicer tu in tam kdo srebne, še veliko raje pa perlaste mehurčke zlije v dekolte kakšne na tričetrt razgaljene booty-shakerice, izjavil, da pač nima kaj narediti, saj nikomur ne more preprečiti kupovanja svojih vin. Izjavo je takoj besno popadel Jay-Z (ki že v tistem času še zdaleč ni bil samo raper, ampak predvsem biznismen z resnimi operacijami v založniškem, modnem in visokoprofilnem klubsko glasbenem svetu), ki je razglasil popoln bojkot Cristala (ta je bil po Billboardovih analizah leta 2005 osma v komadih najpogosteje omenjana blagovna znamka) v vseh poslovnih in zasebnih sferah, vključno z umikom z vinske karte v verigi svojih hohštaplerskih klubov 40/40. Roederer se je potem sicer s piarovskimi sporočili, češ da že od leta 1776 podpirajo in zavzeto spremljajo vse oblike umetnosti in izražanja, ampak škoda na nezanemarljivo velikem hiphopovskem marketu je že bila narejena. Po analizah tržnikov je Cristalovo nemilost najbolje izkoristila šampanjska hiša Armand de Brignac, ki se s svojim zlatim pikovim asom na steklenici lepo vklaplja v bling-bling rapersko estetiko. Mogoče je lastnik Dallas Mavericsov Mark Cuban prav v kakšnem takem spotu dobil idejo, da bo za proslavo naslova svoje ekipe v ligi NBA za 90.000 dolarjev nabavil en nabukodonozor (petnajstlitrska flaša) omenjenega napitka, njegovo potezo pa so en teden kasneje podvojili pri hokejskem moštvu Boston Bruins, kjer so naslov prvaka NHL zalili z enim od šestih Brignacovih midasov (30 litrov).

Pa zavijmo zdaj iz teh bogatunskih proslav na ulice Los Angelesa, na katerih se med čakanjem na rapovski, športni ali gangovski breakthrough konzumirajo precej cenejši napitki. Snoop (takrat še Doggy) Dogg je v refrenu enega od hitov na svojem prvencu Doggystyle (ta je bil Snoopov breakthrough, saj je v prvem tednu po izidu z 806.858 prodanimi kopijami postal do takrat najhitreje prodajan hip-hop album, odsihmal pa se je po svetu prodalo še skorajda 11 milijonov primerkov) ulični vibe ležerno povzel takole: rollin’ down the street, smokin’ indo, sippin’ on gin and juice, laid back, with my mind on my money and my money on my mind. V drugi kitici je potem sicer specificiral, da gre za Seagram’s gin, mogoče tudi zato, ker je bila Snoopova založba Interscope v lasti korporacije Seagram. Everybody happy. Snoopa je potem na glasbeni sceni premetavalo sem in tja, v hiperprodukciji albumov, ki jih je bil zaradi čim hitrejšega odsluženja pogodbe v založbo No Limit prisiljen štancati na prelomu tisočletja je izgubli dobro mero kredita z začetka kariere, a z bolj ali manj simpatično pritegnjenimi projekti (kot je bil tisti, da je zdaj reggaejaš in ni več Dogg, ampak Snoop Lion) se je vendarle vsekozi uspel ohranjati na popkulturnem površju. Je pa res, da je nekaj let nazaj kot strela z jasnega udarila novica, ki se je zdela kot tipičen primer fake newsa: da bo Snoop fural kuharsko oddajo in to ne sam, ampak v paru z Martho Stewart. Noro – zapohanski gangsta raper prve generacije bo pred kamerami kuhal z ameriško gospodinjsko svetovalko in vplivnico št. 1? Pa saj to je skoraj kot da bi Ali En pekel potico s sestro Vendelino! Ampak zadeva se je prijela, kanal VH1 trenutno pripravlja že tretjo sezono, Snoop in Martha, ki bi mu po letih zlahka bila mama, pa sta v showu, ki ga snemajo v studiu pred živo publiko ultra sproščena in v dialogih polna simpatičnega medsebojnega zbadanja. Snoopa je očitno kuharija potegnila do te mere, da bo letos jeseni izdal svojo kuharsko knjigo s transformativnim naslovom From Crook to Cook.

Svojo kuharsko buklo ima že nekaj časa na policah še en raper, ki ga tokrat jemljemo pod drobnogled. Fuck That’s Delicious je knjižni prvenec (sicer pa tudi naslov njegove popotniško kulinarične oddaje je kanalu Viceland, ki ga programsko vodi režiser Spike Jonze) newyorškega stihoklepača Actiona Bronsona. Bronsolini, kot si v kakšnem verzu rad reče, se je kot Ariyan Arslani rodil albanskemu očetu in judovski materi v soseski Queens, rapanje pa je bil dolgo časa samo njegov hobi. Uveljaljal se je v svoji osnovni dejavnosti, po šolanju na kulinaričnem oddelku newyorškega Art Instituta, je bil precej ugleden kuhar v kar nekaj steakhousih pa tudi v dveh vegetarijnskih restavracijah. Mu pa samo kuhanje nekako ni bilo dovolj, zato je kar v svoji pro-kuhinji začel snemati kratke videorecepte, med kuhanjem pa je v svojem zdaj že precej prepoznamem slogu rapanja priobčil marsikatero zanimivo verbalno akrobacijo. Obe tako zastavljeni karieri – medijskega kuharskega uživača in ostrega uličnega raperja je gradil vzporedno, je pa kljub temu zanimivo, da je prvi album izdal šele leta 2011, pri svojih osemindvajsetih letih, kar je za žanr precej pozno, do lani pa je nanizal še tri dolgometražne zvočne kolekcije. Kdor pozorno posluša njegova besedila bo opazil, da v verze vključuje veliko kuharskih metafor, nekatere so celo takšni mini recepti, glej primere:

Cuttlefish cut up on the beach out to sea / Mix it with the lime juice / Smidgen of its own ink (Dreamer)

Got the lamb rack, pan-roasted, laced it with fennel / Little yogurt that been drizzled over—might be a winner (komad Nordic Wind)

Extra virgin olive oil drizzled on the pasta / Fry the bacon, make it sizzle for the chazers (Bag of Money)

Too beaucoup, fresher than a lake trout / Barbecue the venison, pair it with a great stout (Buddy Guy)

Dabble in truffles, Sauvignon Blancs, simmer the mussels (Blood of the Goat)

Vsekakor zanimiv in simpatičen lik, bo pa zanimivo opazovati, če bo trend repersko-kulinaričnega kombinairanja okužil še kakšnega stihoklepača, upamo celo na kakšnega slovenskega. Goveji rep in repa se kot inspirativni sestavini ponujata kar sama od sebe.

Action Bronson feat. Snoop Dogg: Feferoni z jajci in miljarderjevo slanino

Snoop in Bronson s svojima knjižnima izdajama seveda ciljata na nak način podobni, a vendarle različni publiki – tako, kot sta znotraj različna tudi njuna glasbena stila. Snoopov bolj hedonističen, nablingan, bogatunski; Bronsonov bolj uličen, trd in surov. Prvi zato v knjigi priobčuje tudi recept za takšne reči, kot je jastog thermidor (s kremo iz rumenjakov in konjaka), Bronson pa razne hitre, tudi za poznonočna divjanja primerne lakotniške prigrizke.

Za našo rekreacijo sem si privoščil kolaboracijo dveh njunih receptov – na osnovni recept za v ponvi pečene feferone z na hitro umešanimi jajci, kar je bila najljubša otroška jed Action Bronsona, sem dodal še po Snoopovo napimpano slanino, ki ji sam kdo ve zakaj pravi milijarderjeva. Dig in, baby!

za solistični rap snack potrebuješ:

• dva ali tri sveže feferone
• dve jajci
• maslo
• olje
• sol
• štiri debelejše rezine slanine
• žlica rjavega sladkorja
• pol žličke strtega črnega popra
• pol žličke strtih suhih peperončinov

Pečico razhajcaj na 200 stopinj. Pekač obloži z alu folijo in nanj postavi rešetko. Na rešetko nanizaj rezine slanine. V skodelici zmešaj sladkor, poper in peperončine ter mešanico enakomerno razporedi po rezinah slanine.

Deni v pečico in peci približno dest minut. Bodi pa že po približno petih minutah v pozoru, da se reč ne bo začela žgati, sicer po grenka, zažgana in za preč. Ko sladkor na slanini lepo svetlo karamelizira vzemi pekač iz pečice in slanino pusti, da se ohlaja pet minut.

Medtem ko se slanina še peče, v ponvi na olju in na precej visokem ognju z vseh strani opeci feferone. Ko so lepo temno porjaveli, dodaj v ponev še malo masla ter dve jajci, ki ju zgolj na hitro zžvrkljaš v ponvi – tako da so rumenjaki in beljak še vidno ločeni med sabo. Jajca narahlo posoli in postrezi s karamelizirano pikantno slanino.