“vse mam, tole bom!” sem ondan med listanjem nove (še ene podpisane, hvala, tjz @ london!!!) ottolenghijeve knjige, ki nosi simpl ime simple … ibunga na klasično temo hladnega tunovega zosa, ki ga italijani tradicionalno najraje polivajo po tankih rezinah dušene teletine, yotam pa ga namesto tega naloada v cele pečene krompirje se je zdela kot nalašč za en torek zvečer … in res, po eni urci z zelo malo dela so oni, ki so se odzvali na fotrov klic “večeeeeeeerja! na miiiiiiiziiiii!! zdaaaaaaaaj!!!”, pred sabo ugledali takle prizor:
in bili vsi zadovoljni, tudi tisti, ki s(m)o si višek tunasosa naslednje jutro mazali na kruh … priporočam in ti v pomoč dajem sledeča navodila: najprej seznam namirnic (za štiri ne čisto do smrti sestradane like):
- osem raje večjih kot manjših krompirjev
- štiri jajca
- dva rumenjaka
- dve pločevinki tunine
- dva slana fileta inčuna
- žlica kaper
- peteršiljevo zelenje (nekaj vejic)
- sol, poper, olivc
na hitro bomo tole zrihtali, tako kot gre v resnici: najprej pečico razhajcaj na 220 stopinj, z ventilatorjem …
krompirje operi, osuši, deni na pekač, pokapaj z olivcem, premešaj z rokami, da se razporedi … vsak krompir parkrat prešpikaj z vilicami, nato pa nanj natrosi malo grobe soli … postavi v pečico in peci približno tričetrt ure (večji krompirji bodo potrebovali še kakšno minuto več) …
vmesni čas izkoristi za pripravo tunovega zosa: rumenjaka, kapre, slana fileta, tuno in peteršilj naloadaj v faličnemu mešalniku pripadajoč piskerc, jih dobro zmelji, nato pa v počasnem curku prilivaj deci olivca, da po teksturi nastane nekakšna vsaj približno majonezi podobna reč; spravi jo v hladilnik
še nekaj moraš narest: mehko skuhat jajca … jaz to še vedno delam po kruhovinski metodi kuhanja v sopari – 6 minut in pol, nato v mrzlo vodo in olupit … podrobnosti na temle linku
ko bo krompir pečen, ga previdno zareži (ne prereži do konca!) nato ga razpri in s prsti malo stisni/porofkaj in mirne duše reci “ajssss, prasica je vroč!” – ker je res …
na razprt krompir nažliči žlico omake, na vrh deni jajčno polovico in vse skupaj še popopraš … mantro iz prejšnjega odstavka lahko spremeniš v “uffff, dobr je ksvina!” – ker je res!
soundtrack bo zato, ker poimensko sodi k tunini in ker je meni zavoljo res frajersko nizke lege glasu zelo ljub raper (tokrat v kombotu s hudim beatbox-semplač-pevačem: dub fx feat. chali 2na – in another life
kruh & vino 
Super zgleda! Kateri krompir pa si uporabil?
he, tu sam vas čekao: seveda je to kot v vseh krompirjevih situacijah legendarni bočki krompir, pridobljen via moje hude veze, ki izhaja še iz podružnične osnovne šole nazarje in o kateri obstaja na kruhu in vinu zvočni dokument … drugače pa išči krompir za peko, tete na placu pravijo, da je tu in s ta rdečim olupom 🙂
Haha, perfetto. Tole bom naredila čez eno uro in imam slučajno GLIH ta krompir (tle v Italiji, tardečega). Je izi, ker imamo kapre in alici skoz v hladilniku. Dober tek ceu let!
Ajaaaaaaa … no, tanx 🙂
kaj pa olivc? jaz imam avtohtonega slovenskega; nekateri mu pravijo “pikanten” (jaz recem grenek).. je tak primeren za uporabo? ker se bojim, da bi pogrenil zos?
huh, ta močni olivci znajo v kombinaciji s paličnim mešalnikom res hudo zagrenit … jaz ponavadi držim več tipov olivnega zlata – istrijanske šarfiče uporabljam za surovo polivanje po solatah ipd; za kuhanje pa imam bolj blago robo – nekaj iz ugljana, nekaj iz krete, nekaj iz apulije … za tale recept predlagam, da vsaj polovico olivca zamenjaš s sončničnim ali kakšnim drugnim nevtralnim oljem, da ne bo prehudo … 🙂