dolgemu, počasnemu ponavadi vekendaškemu križancu med zajtrkom in kosilom na finskem, izpeljano iz angleščine, rečejo brunssi … pri nas bi mu rekli zasilo … za veliko družinsko praznovanje dveh puncoidnih rojstnih dnevov je bilo pod še vedno močnim vplivom pohajanja po finskem nekako pričakovati, da se bo velika družinska miza zašibila pod svakojakimi dobrotnijami, ki si jih je potem vsak po svoji volji nabasaval na krožnik, vse do izjave, ki smo jo našli v vzhodnonemški slikanici o požrešnem pujsku joju in s katero ponavadi zaključujemo takele fešte: vsakdo lahko vidi, da sem sit in nabasan kot boben … no, lahko pa vidite tudi nekaj prizorov z mize:
samorastniški (rastko kiešlowski je prav avgusta dopolnil pet let in krasno vpihuje rupe v testo!) krušni dvojec: bel in polnozrnat
na roke tik pred žurko stolčen in rahlo osoljen domač putr
v čekiranem kufru iz finske kontrabandnjena, z obiljem toplega dima rauhnjena riba, za katero smo mislili, da je losos, ampak je bilo nekaj drugega, nič slabšega 🙂
še ena iz šverc kufra: suha salama s brinom
te so pa naši: zidaričev tabor od krave, kondov poltrdi od ovce in mladi kozji (z že pozabljenim poreklom)
tole je serija tradicionalnih karelijskih pit (karjalanpiirakat), v katere se človek zlahka zaljubi na prvi pogled in pojed: spodaj je preprosto testo iz ržene moke, vode in soli, polnilo je iz v mleku kuhanega in ohlajenega riža, vse skupaj pa je po peki premazano z mešanico masla in vode
še ena tradicionalka: solata iz šumskih gob, v konkretnem primeru jurčkov- ti so kuhani, sesekljani, nato pa zmešani s sesekljano čebulo, soljo, poprom, kislo smetano in malo kisa … verigud!
takle ješpren sva jedla na prvem tripu na finsko, zdaj pa prvič doma: ješpren, suhe brusnice, malo medu in cimetova skorje so v ovsenem mleku pajsali osem ur na 105 stopinjah v pečici … izjemno!
kruhov narastek, omnomnom: bel sourdough, jajca, sladka smetana, mleko, cimet, kličnki, pečica!
chia semena tukaj niso zato, ker bi kdo verjel v njihove superpavrze, ampak zato, ker čez noč namočena brez dela naredijo hudobno frajerski puding: tale je z ovsenim mlekom in zmletimi malinami
veliki finale je starejša praznovalka izgotovila po želji mlajše: hudobno dober, res krasno citronast in sladek in kiselkast in s hrustljavo bazo in sploh tzarski limonin tart z osmojeno meringo …
no, nekaj stvari se je objektivu (in s tem tudi tvojemu očesu) uspešno skrilo – recimo dimljene nasoljene finske ikre, ploščati kruhki narejeni iz pirekrompirja, ovsene moke in jajca, aperitivni oriGINalni long drink, šampanjec, cremant in teranova penina, pa tudi skozi chemex sfiltrirana panamska (finca hartmann) kahvia … če povzmem: ovaj brunssi ni bil samo zasilo, ampak resno fin(ski)! … živeli!
soundtrack je memoarno nastrojen, seveda z lokalizirano finskim pridihom, zaradi katerega ga je vredno tudi pogledati, ne le poslušati: leningrad cowboys – those were the days
kruh & vino 
Na kareiljskih pirkah mocno manjka munavoi! (sesekljana trdo kuhana jajca z maslom)
haha, troo dat! … to je ideja serviranja, ki smo jo zavoljo (pre)obilja ostalih stvari tokrat opustili … naslednjič pa jaaaa!
En LEPOPROSIM za recept za osmojeno meringo! V tistih časih, ko je kavarna Grand hotela Union bila še to, kar se kavarni reče in je tam kraljeval neponovljivi Veljo, smo z našo najmlajšo tja hodili na malinovo pito. Po bravurozni menjavi vodstva je v enak zdriz zdrsnila tudi tamkajšnja malinova pita… da bi utešila otroka, z domačo kreacijo, sem prebrskala splet podolgem in počez, meringasti pokrovi so bili na vsem kar je vsaj približno lahko služilo kot podlaga, in ko sem že mislila da sem zmagala (žlica koruznega škroba v meringo), to še vedno ni bilo To. Moj meringasti pokrov je namesto krasne pokojne unionske hrustljave skorjice sproduciral nekaj čikgumastega. Kje je finta? Temperatura, razmerja sestavin…. kaj tretjega?
beti, sprejeto! … na tole bo bolj eksplicitno odgovorila chefica, jaz sem pri osmojeni meringi samo un bad ass k na konc uleti s plinskim brenerjem in zadevo osmodi 🙂 …
zelo HVALA, familija čaka nestrpno.
zdravo, beti!
ker dajem meringe na ohlajene torte/pite,jih ne morem dajati v pečico, ampak jih samo osmodimo z brenerjem, torta pa ostane še vedno hladna. meringa torej nima hrustljave skorjice, ampak je bolj penasta, kremasta. naredim jo takole: beljake treh jajc zmešam s 150 g sladkorja, drobnim ščepcem soli in četrt žličke soli vinske kisline (=cream of tartar = kalijev tartrat, v dm se recimo dobi od alnature vrečica reinweinstein backpulver, to jaz uporabljam) dam v rostfraj posodo, to dam nad lonec z vročo vodo na štedilniku in med stepanjem z metlico segrevam nad kopeljo. ko doseže 57 stopinj C, se sladkor že stopi in zmes prestavim v mikser. stepem trd sneg (traja do 10 min) in ga z brizgalno vrečo in zvezdastim nastavkom nabrizgam po torti/piti. fino je nabrizgat z zvezdico, ker se potem te vijuge lepo vidijo in zgleda še posebej luštno. no, na tej točki uleti chef z brenerjem in na hitro posmodi meringo z vseh strani. to traja samo par sekundic, ker sicer se konice zažgejo. beti, ne vem, če je ta meringa taka kot v unionu (pa le nisem profesionalka!), ampak našim je všeč. itak so vsi nori na takeindrugačne meringe, ko so enkrat odkrili pavlovo, sem morala dve leti delat samo te…
pa srečno!
chefica
Hvala! Bomo ta deževni vikend izkoristili za novo varianto. In se mogoče dokončno poslovili od unionske pite… Pa naj ene reči ostanejo pač v škatlici s spomini.
In še zamudniški: Vse najboljše!
hvala, beti!
Ejla, sicer vse izgleda slastno, a me predvsem zelo zanima recept za ta osemurni ječmen. Sem ravno nabavil en večji litoželezni lonec kot nalašč kaj takega. Glede na to, da se zadeva kuha osem ur – se ječmen potem prej sploh namoči? Malo sem pobrskal in najdem precej različnih pristopov (to je verjetno ta Ohraryynipuuro, ne?), pa bi začel kar z očitno preverjenim… Kakšna so kaj približna razmerja? Hvala!
rok, odgovarjam ti kar z novim zapisom: https://kruhinvino.com/2018/10/14/nocna-izmena/ … brez namakanja gre tole, ja in litoželezek je kot narejen za tole – v onem helsinškem dizajn hotelu klaus k tole strežejo v piskru tima sarpaneve 🙂