ker v redakciji kruha in vina vemo, da resno spektakularen gastronomski tempo v novoletnem času tera kompetitivni del našega bralstva, je jasno, da smo mi lahko v izvedbi tega praznovanja bolj sproščeni in ležerni – dih jemajoče novoletne robe (in idej za ob letu osorej pa tudi vmes) je potem na blogu vsako leto v izobilju … kar se tiče našega letošnjega praznovanja je potekalo v znamenju odsotnosti prvorojenca, ki je za praznovalni tinejdžerski-tripoloski trio doma pripravil legendarni hišni tiramisu, z lokacije pa se je še v lanskem letu javil z vprašanjem, ali morajo bariline plahte pred zlaganjem v lazanjo skuhati, letos pa nas je obvestil, da je na harmoniko (prvič v življenju jo je imel v rokah) igral despacito in katjušo … tudi prav, pa srečnga pa zdravga!
v chefovini ostali trio je kombiniral sukanje muzike, sukanje na muziko in sukanje po kuhinji … najmlajša članica je letos cono sladic zapustila na račun študijskega listanja knjige fingerfood in katere je potem po metodi eliminacije in kompatibilnosti izluščila nekaj kar spektakularnih reči in jih potem v kuhinji našprudlila v takele lepe individualne muminsko-omnomnomske kolekcije:

chefica je zavihala rokave, skuhala riž, narezala ribe in zelenjave ter na mizo postavila takšnole rešpekta in pokklona vredno suši dilo:

in zdaj še najbolj neverjeten, a vendarle resničen podatek: fotr sem bil letos zadolžen za sladico in beli, z ribezovim želejem filan bel rikotni stožec iz kučinetaljane se mi je zdel ravno dovolj challenging … pa še ratal je, enoga:

tako je bilo in s tem zdaj (končno, je bil že čas!) že skoraj mesec dni stare praznovalne aktivnosti puščamo za sabo in hitimo novim kuharskim ibungam naproti!