da smo izolitev – po silvijevo – lepo osončenega prezidenta praznovali z izdelavo domačega črnega namaza, not-elle, že veš … ne veš pa, da življenje černega prezidenta ni sestavljeno samo iz mehkih, toplih, dišečih palačink, saj se je že čez nekaj dni bil prisiljen soočiti z real lajfom:
jebiga stari, včasih te bodo namazali tudi na črn kruh, kaj češ, takle mamo … no, obstaja pa še neka druga nevarnost, namreč, da se tudi ta sijoč primerek črnega prezidenta pokvari … ker je namreč v njem tudi nekaj belega (putr, če sem natančen), je reč namreč hitro pokvarljiva, še posebej ker je, glede na to da bi radi, da ostane mazabilna, ne spravljamo v hladilnik … no, pa tudi za to obstaja rešitev: črnega odločno postaviš na hladno:
in dobiš njegovo novo, še bolj cool različico … takle sladoled je otročja lahkarija, če nimaš barackarske not-elle, se ga lahko lotiš tudi s fabrško (če se le da raje z original italijansko kot poljsko) podobnico … tako preprosto gre to: Nadaljujte z branjem