kjer je dim,

ta ta tam, ta ta ta dam, ta ta tam, ta tam ... smoke on the water! ... ehm, rice...tam je ponavadi tudi meta … in/ali rupa … v vsakem primeru nič kaj zelo navdušujočega in pozitivnega … če pustimo ob strani zadnikarjevo razburjenje in dejstvo, da bo bradač, ki je nekoč prišel iz frčoplana v rumenem lajbču z vrečko iz duty freeja (hm – nastavek sodobnega terorista?) zdaj član komisije, ki bo izbrala nov znak in slogan naše ljube domovine, je ena od posledic njegove zoprne vsevednosti in napihnjenosti tudi ta, da zmanjšuje vrednost dimljenih namirnic … je pač tako, da sir z imenom dimsi kupujejo samo tri vrste ljudi:

  1. ruplovi harcore fani
  2. srečneži, ki ne vedo, da rupel obstaja in
  3. teoretiki zarote, ki vedo, da je naš out-minister v resnici proizvod specialne vojne naših južnih sosedov, ki ga je treba zgristi z lastnimi zobmi

na srečo smo tisti, ki dim raje kot v mladiko ali na bronhije obešamo na brbončice, našli avtohtono slovensko alternativo … pustotnikovi so svojo sladkasto sirarsko skuto (tako – ali pa bolj fancy albuminsko – se pri nas reče ricotti, siru narejenemu iz sirotke, ki je prav zato praktisk brez mašči) začeli devati tudi v dim in to tako kravjo kot ovčjo različico … dimljena sirarka je soljena (nedimljena je sladkasta in je super za fliknt v kakšno palačinko ali za narest kakšno korziško sancta simplicitas fiadone) in chefu se je z nežnim, a lepo zaznavnim vonjem po dimu zdela super za vmešat v integralni pilav z dvojnim dimom

najprej frazeologija: pilav je v bistvu na čebuli in kakšni dišavi prepražen in nato skuhan riž, ki mu kasneje dodamo kakšen kos mesa, ribe, zelenjave, omake, česarkoli … ena taka orientalska rižotna baza … ker je bil tale narejen iz polnozrnatega riža, mu je chef za nagrado dal pridevnik iz tistega, česar se v gimnaziji res ni naučil – integralov … in od kje uleti kar še en bonus dim? … na srečo ne iz diplomacije, ampak iz dimljene postrvi … precej ajnfoh je v resnici, ponucaj tole:

  • dva lončka polnozrnatega riža
  • dimljena postrv (ali kakšna druga zelhana vodna živad)
  • dve centimetrski rezini dimljene sirarske skute (potencialno se lahko prešvercaš tudi s kakšnim mladim slanim sirom … ampak temu sledi tudi menjava terminologije)
  • ena čebula
  • ena paprika (vijoličasta je izgledala prav groovy)
  • par vejic peteršilja
  • sol, poper, brizg olivnega

na olivcu na izi prešvicaj nasekljano čebulo, napali ogenj na ful, dodaj riž in ga prepraži, da postekleni, nakar ga okopaj z dvakratno količino osoljene vrele vode (zelenjavna župa bi bila še boljša) in na majhnem ognju pokrito kuhaj do deset minut pred koncem na embalaži deklariranega kuhalnega časa … takrat ogenj ugasni in pusti pokrito, da riž v miru do konca posrka vodo … teh deset minut koristno izrabi za to, da ribi odstraniš kožo in kosti (pri zelhancah je to jako preprosto) in filetke nareži na enako velike koščke … spucaj in nareži še papriko in jo na velikem in hitrem ognju na hitro prepeči, dodaj koščke ribe, samo toliko da se segrejejo in skupaj s peteršiljem zamešaj v riž … prestavi na tanjurje in povrh potresi kocke dimljene skute … za zraven je chef srebal en mega švicarski merlot (fala, dedo-nana) iz ticina (delea rosso dell’ amoroso, 2002), ki je bil zavolj kletarjenja v fino ožganih barikih lepo dimast v nosu in korpulenten na jeziku … fletn!

soundtrack: asian dub foundation – taa deem

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s