pojedinski pisker

joško z doživljenjsko mesečno rento je mogoče res najboljši prijatelj svojega šank omizja in kakšen bernardinec s sodčkom ruma zagotovo zmore to postati vsaj za čas trajanja vsebine sodčka … ampak ko je treba z nič ali mikromalo dela lepo spečt celega piliča ali patko, kakšno svinjsko kračo, kremenatle ali kakšen drug izsušitvam podvržen kos mesovja, postane najboljši chefov prijatelj glinen germanski pisker s pokrovom, uradno schlemmertopf, ljubkovalno pa tudi šlemčo poimenovan … skovanka, ki je obenem titula tegale zapisa, je nastala danes, ko smo s pomočjo sodobnih prevajalskih tehnologij izvedeli, da schlemm v germanščini pomeno pojedina … to da je topf nekaj piskru podobnega, pa je chefa že v gimnazijskih (ok, naravoslovno-matematično tehničnih) letih naučila že frau domijan (ki je k prehransko lingvistični izobrazbi prispevala tudi one linerje tipa “ajne forele blau mit citrone und zalckartofeln dacu” ali “halbes henhen mit pomfrit”) … sicer pa je šlemi (predvsem originalna, neglazirana verzija) precej nazehtevna domača žival: paziti moraš, da ga ne pomivaš z detergentom, pred uporabo v oba dela za četrt ure natoči vodo in hladnega ne dajaj v razbeljeno pečico, pa bo dolgo živel in ti dobro služil, na smrtni postelji pa ga boš lahko slovesno predal naslednji generaciji … da pa ne bomo samo o teoriji: chef je izmed včerajšnjega tovora v njem danes spekel celega piščanca

kakorkoli je recept že simpl, se potrebščin vseeno kar nabere … lepo po vrsti:

  • en lep, oskubljen, očiščen piščanec
  • eno lepo rdeče, očiščeno jabolko
  • ene par lepih ščepcev soli
  • en lep ščepec popra
  • ena lepa žlička medu
  • en lep deci piva
  • en lep penzlček
  • en priden, delaven, namočen pojedinski pisker
  • en kvartet lačnih dobrovoljcev

če boš pileta kupil od prijaznih tetk v ljubljanski pokriti tržnicu mu boš iz trebuha najprej izpipal parkljčke (ki jih lahko skupaj z mastnejšimi obrezki od pileta, korenjem, česnom, peteršiljem, čebulo in poprom zakuhaš v eno majhno župico s katero boš poparil mlince za dacu, ja?), jetrca in ostalo drobovino (ki jo jahko na hitro opečeš na maslu, posoliš in snekneš enkrat vmes) … medtem, ko se šlemčo namaka, piščanca nasoli in napopraj odznotraj, praznino na zapolni z na krhlje narezanim jabolkom … če češ zraven stlači še kakšno vejico rožmarina ali timijana … pileta posoli še od zunaj, ga položi v glinenca, pokrij in prestavi v hladno pečico … pripali na 220 … ko te bo rahla aroma v zraku čez kakšno uro spomnila, da se nekaj peče, ga odkrij in oceni kako daleč si s peko … če se ti zdi, da je skoraj že, ga lepo napenzlaj s coppertoneom (mešanico pirčka in medu), da pocrni, a ne izgori … ko je lep rjav izklopi pečico in ga pusti še malo stati … no, ležati … trikrat vzemi ven (pisker iz pečice, pile iz piskra, krhlje iz pileta) razporciraj, postrezi …

soundtrack – faith no more (ali pač lionel richie) – eazy

Advertisements

9 thoughts on “pojedinski pisker

  1. A “šlemertopf” da se tej zadevi reče… Imam doma že kar nekaj časa, pa se jo je vedno omenjalo kot “tista velika glinena posoda s pokrovom ki jo lahko pomivajo le mati in bogvaruj da se odkruši ker bo storilec za dolgo pregnan od domače mize”. Šlemče je res bolj praktičen izraz. 😉 Moram pa priznati, da imam glazirano verzijo ter da pri pomivanju uporabljam tudi detergent. Sicer pazim, da detergent pride v stik le z notranjo površino šlemčeta, ali ipak… Bom vseeno na veke vekov gorela v peklu, čeprav se lahko izgovarjam na to, da večkrat v šlemče vtaknem hobotnico (simulacija peke “izpod peke”) ter da se mi zdi, da mora biti res dobro pomit, preden se spravim vanj nadevat naprimer gibanico, ki se tudi izvrstno speče v taki posodi?

    P.s.: Pa iskrene čestitke za nadgradnjo tria v kvartet!

  2. ma ja, glaziranc je po mojem še bolš, ker jaz recimo v svojega klasičarja, ki je skoz dal že marsikateri del animalskega trupla, ne da bi enkrat samkrat okusil prilovo balzamičnost, ne bi šel ravno tlačit kakšne dišeče sladice … hobota kao ispod peke se pa sliši jako blizu … bo enkrat, definitivno … hvala za čestitke … upgrade se zaenkrat še ne sesipa …

  3. Mali nasvet – če se boš res spravil delat hobotnico v šlemčetu, jo prej za 10-15 minut vrzi v slan krop, v katerem lahko plava tudi nekaj poprovih zrn, kak list lovorja, oj rožmarin zeleni, pa tudi malo čebule in česna ne bo nič hudega storilo. Drugače hobotnica spusti – za moj okus – preveč soka ter se vse skupaj bolj duši kot peče. Tako jo pa prevreto nežno položiš na posteljico iz olupljenega krompirja, polovičk jabolk, lahko tudi malo korenčka, nekaj strokov česna ter vse skupaj preliješ z dobro mero olivca in vinca rujnega. Med peko jo parkrat poliješ s sokom in to je to. Soliti skoraj ni treba, pa krožnikov prati po končanem kosilu tudi ne, ker je ponavadi vse do čistega polizano…

    Jaz mojga šlemčeta stran ne dam!

  4. schlemmertopf al kaj…jst sem se tuki tudi napotil kupit nekaj podobnega. moji so mel doma eno slemce v precej bebasto realisticni obliki kure..tokrat sem v mislih imel sicer casserole, zlo specificno k sem si jo nagledu pri sosedu.. sej pomoje je ta slemce germanska verzija casserole, ker za popestritev si lohk ogledas tud pigmejsko verzijo (lonc je sicer rahlo usel iz kadra) http://www.pygmies.info/food.html , pa seveda marocanska je sploh legendarna http://tagines.com/pd_le.cfm , samo sem za tagino, ki je ze dolg pr dedumrazu na spisku, dobil prepoved ker ni prostora v kuhni.
    ceprav, ne vem zakaj, mi je bla nekak vedno bolj vsec litozelezna kot glinasta izvedba casserole, kar pomen, da ni slemce ampak kazance (nimam stresic,sori) in ja… tko jst pridem v tisto stacuno v chelsea in zagledam en tak brutaln litozelezn crn lonc k ma svojih deset kil, neglaziran za 30$. svasta. in povejo mi, da je to dutch oven. in to je baje wild west zadeva oz. severnogermanska oz. po domace taborniska. in valda sem ga odnesu sabo. z dodatnima litozeleznima ponvima.
    sam res je totaln filing zvect desetkilsko kastrolo izpod pulta in jo zbasat v pecico in priznam, pomoje je piscanc v glineni clo boljsi, kaj pa vem, sam beef bourguignon je pa velik vecji filing nardit v tem kavboj loncu k pa v kaki casseroli za 250$. sploh ko dol povleces parkilski pokrov in pogledas u brbotajoco globino..pa sploh pol ko jo mors spucat, to pomen precej previdno obrisat…ma res k ena zvau.

  5. to, to, heavy metal revival!!! … iron maiden, teška industrija, metallica pa to … zajebi neke etno glinavčke, tekno plastičarje, industrial stainless steelerje in klasične steklenjake … k se tlači žvav v peč, morjo jagru bicepsi delat … edina jeba je, da ne morš mladoletnga otroka angažirat za pomovanje, ker se mu lohk kičma nalomi … prži!!!

  6. Živjo Napo,
    počas pa z andrhtjo se prebijam žez tvoj blog, saj je odlična terapija za umirjanje živčkov in se sinapse štelajo lepo nazaj v taprave tirnice. Torej vsak dan po nekaj minut na tvoje vrstice in drug dan sem k nov. Torej zaletel sem se v oni dobrojed lonec, in ker vidim so si ga gospodje proizvajalci sami seb razbil zarad avtorskih pravic ti v dokaz pošiljam verzijo rimski lonec imenovano oli ti remertopf. Za nas to sploh ni važen koko se reče glavno da znamo kakšno pravo mesovje not butnt pa kakšno plemenito rožco ali koren.
    Morem rečt, da je pri nas en hin ratov, ko sem ga polhnega sarm na moker pomivaln korit položu!

    LePomešaj

  7. sem, k´je lonc poču je omakca na srečo zlo mal odtekala k sreči moje navade k´jo ravn oblikujem in pripavljam za tebe! Naglas je pa na »za tebe« Cuneta Gojkovića

    LePomešaj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s