probavanje, izobljševanje, nadgradnja, predrugačitev, variacije … vse to je sicer v kuhinji dobrodošlo, če ne kar zaželjeno … ampak zdaj pride ampak, ki je namenjem predvsem chefu samemu: stari, so stvari, ki so optimalno našpičene, in se jih ne splača apgrejdat … recimo v limonov sladoled, ki je že doživel eno fletno korekturo, pač ne gre ribati jabolka in povečevati doze limoninega soka, pa čeprav ti to sugerira srebrna žlica, še posebej pa z eksperimentom ne skušaj nafilati razširjene familije, ker kaj drugega kot kislih ksihtov niti ne moreš pričakovat … alzo se vrnimo na bolj domača tla in na krušne variacije, ki jih chef bolj obvlada … za potrebe mlekarske industrije, ki rada melje tople sendviče je chef spekel dve štruci masleno/mlečnega kruha za toast, za roštiljado sobotnega popoldneva pa so nastale tri velike lepinje …

kruh za toast mora biti mehak, penast in kvadraten .. za prva dva atributa bo poskrbel 3M (maslo-mleko-mesenje), za kvadriranje pa model … vmašavali so se:

• 1 kg fine bele moke (tip 400)
• 50 gramov stopljenega masla
• 6 deci mlačnega mleka
• tri male žličke soli
• 25 gramov kvasa

ti kar takoj povem, da se ti brez multimakine tegale ne splača lotevat, razen če si v kakšnem spokorniškem programu ali občeživljenjskih mazohističnih nazorov … moko presej v veliko skledo, vmešaj sol in stopljen putr ter naredi kirkdouglasovsko jamico, v katero boš zlil v deciju mleka stopljen kvas … začni mešat in dodajat mleko … mešat je treba že z mikserjem precej dolgo, če pa se boš toastanja lotil manualno testo stepaj s kuhalnico toliko časa da se je testo ne prijemlje več … vzhajaj, premesi in vzhajaj še enkrat … naputraj dva pravokotna modela, iz testa stisni luft, ga razdvoji in vsako polovico lično dizajniraj na dimenzije pekača … vzhajaj še v modelih, ki ju boš, ko bosta bodoča kruha napihnjena za 35 minut nežno potisnil v pečico na 200 gradov, vzel ven, povrh premazal s putrom in zavil v servete, da se lagano ohladi … tole je sicer hinavsko dobr kruh že brez toastanja, a če ga boš vseeno dodatno temperiral ga raje reži z zelo fajnim nožem ali na rezalni strojček ali pa kolni …

je pa zato tolk bl trotl zihr narest lepinje ali somune … od te reči se pričakuje da je nizke rasti ter dobro in na veliko preluknjane notranjosti … nekateri viri sicer sugerirajo, da je treba v testo za lepinje mesiti svinjsko mast, ampak chef trdi, da bodo svinjsko dobre tudi če jih narediva takole:

• 1 kila moke
• kocka (40g) kvasa
• tri male žličke soli
• približno 6 deci mlačne vode

v moko zamešava sol, v slab deci vode pa nadrobiva kvas, ki ga raztopljenega dodava moki … začneva mešati in prilivava vodo … testo naj ostane nekje na meji agregatnih stanj: niti tekoče, niti trdno … en tak precej naravžn poc morva met, ampak ga vseen dobr premešava, da čimveč lufta not stlačva (mikser nama prav pride, jele?) … ko se nama ne da več, vzhodiva … premešava, vzhodiva še enkrat … testo prelijeva/prestaviva na pomokan pult, narediva tri ali štiri enake kose, ki jih, oblikovane v ploske kroge položiva na peki papir (če bojo štiri bosta dve lepinji na en pekač) … pušneva kar direkt v na 230 segreto pečico in brnava dobrih 20 minut, ko je fertik pa zavijeva v koc, da se lepo zmehčajo … medtem zamesiva pleske in začneva mehčati kajmak … če se ti vmes zdi, da ne bo ratal maš prov, res tko zgleda … ampak na konc kar rata … čeprav ne dam roke na žar …

soundtrack za toast bojo kar the toasters – fire in my soul, za lepinjice pa balkan beat box – cha cha