špageti so ena od tistih reči, ki se jih res ne splača hodit jest ven, v oštarijo, predvsem se je kot zahovič katanca treba izogibati špagetarijic in gostilnic, ki vam krožnik špagetov prav rade brezsramno zacolajo več kot jurja … skratka: špagete lahko vedno sam narediš bolje, hitreje in ceneje kot slovenski gostinski obrat s fiksno idejo, da se nahaja 200 kilometrov zahodno od dejanske lokacije … za začetek poskrbi, da boš imel vedno na zalogi osnovni testeninski survival kit: špage, česen, olivc, sušene čilije in peteršilj … potem ti klasičen aljo-oljo vsake toliko ne gine … chef ga je zamešal danes opoldne in jutri ga bo spet …
za hitro, učinkovito in spicy tolažbo zmerno lačnega samca vrste homo sapiens boš potreboval:
- 20 dek špag
- tri stroke česna
- dva suha čilija
- dva ščepa sesekljanega svežega ali zamrznjenega peteršilja
- radodaren štamprle dobrega, nerafiniranega olivnega olja
pristavi velik pisker vode na velik ogenj, da bo čimprej zavrel … v čakanju na ta veseli trenutek si krajšaj čas z rezanjem česna na čimbolj tanke rezine … ko voda zavre jo osoli in vanjo butni špage … na paralelni, a precej manjši ogenj deni majhno kozico ali ponvico in v njej počasi cvri rezine česna in zdrobljena čilija … ko bo česen postal svetlo rjav, ogenj ugasni (tu je edina točka, kjer lahko zajebeš – pazi, da ne prekuriš česna, ker bo grenek in zanič) in v olje zamešaj še peteršilj … špagete odcedi, prelij z oljem, pojej in vsake toliko globoko izdihni …
soundtrack: gza/genius – b.i.b.l.e. (basic instructions before leaving earth)
Troo … 😀
a daš semena vem?
če bi delal s frišnimi, bi jih dal ven, pri unih suhih drobnjakarjih se (mi) pa to ne da … jih samo malo strem med prsti … eni majo pa te peperončinote kr u mlinčku za poper, pa jih potem meljejo … je pa menda tako, da so najbolj zajeban del peperončinota prov semenke … a so dobre za ožilje? 🙂