tukaj v sloveniji je skoraj zmeraj kreg … ponavadi se nažigamo po dveh frontah: partizani in domobranci … če se komu da prebijat čez web forume bo na številnih mestih opazil, da zmoremo prav vsako debato pripeljati na partizane in domobrane … v političnih debatah je to še nekako razumljivo, čeprav nesprejemljivo in dosadno … ampak pri nas gre vse po tej špuri … košarka? ni problema: to je vse banda komunistična zafurala, sponzorstvo smelta je bilo samo pranje denarja iz umazanih komunajzarskih biznisov v neuvrščenih državah : kaj boš ti domobranc, ti bi itak najrajš, da bi bila olimpija itljanski klub, a? … olimpia lubiana?! … še premal smo vas postrelil … in tako naprej, brez problema, samo določite temo in čez pet, šest replik smo že sredi druge svetovne vojne … morebiti bi namesto proslav in pogajalskih miz raje pripravili mizo za narodno južino, na kateri bi državljanom postregli s takoleuravnoteženo župo narodne enotnosti:

evo, imamo vse: belino gomolja zelene za ta bele in rdečino slanino za ta rdeče, zdravo zelenjavo za vegije in sočen špehek za mesojede, krepko kremavost za zimske zaspance in svežino jabolk za vitalne migetalkarje … all we are saying is give soup a chance … za trenutek naj vsak pozabi na svoje principe, zakoplje zamere in odloži skrbi, ter se z žlico zapodi v krožnik kremne juhe iz zelene s hrustljavo slanino in jabolki … takole dajmo:

1 velik gomolj zelene

1 bel del pora

1 strok česna

1 krompir

1 jabolko

1 čebula

1 fino narezano dimljeno slanino

1 liter zelenjavne osnove

1 lovorov list

1 deci sladke smetane

1 malo masla, soli in popra

v kastroli raztopimo maslo in nanj liframo nakockano zeleno in krompir, narezan por ter sesekljano čebulo in česen … nežno pražimo 10 minut, da se zelenjava začne mehčati … prilijemo osnovo, dodamo lovor, zavremo in pustimo brbotati 20 minut, oziroma, dokler zelena ni čisto mehka … župo ožemetnimo s paličnim, solpopramo, prilijemo še sladke smetane in še malo povremo, dokler ne pripravimo hrustljavih dodatkov: jabolka na kocke in na hitro sotiramo na maslu, slanino pa v neoprijemljivki počasi razmaščujemo do hrustljavosti – na koncu mora hrskat kot kreker, bodimo potrpežljivi in je ne nažigajmo z visoko temperaturo … pojemo vsi skupaj!

soundtrack: tram 11 – jedno