anča banča pomaranča v prvi klopici sedi, pa na seb’ ima nalepko, ki se ji vsak smeji:
no, narkotiki agrumi res niso, ampak trenutno so v svoji super sočni in dišeči sezoni, zato se splača planiti po njih in si z njih dišečim sokovjem napolniti vitaminov željne organizme … pri čemer pa se ni dobro vedno zanašati na preverjene metode lupljenja, krhljanja, četrkanja in prešanja v sok, temveč vzeti v obzir tudi dejstvo, da se vesele sočnice prav lepo obnašajo tudi po toplotni obdelavi … oni dan smo tako enkrat obrnili sliko in sta dedo in nana prišla sedet za našo mizo … rdeča nit nedeljskega kosila ni bila rdeča, ampak oranžna: v prav vsako stvar je bil namreč vtaknjek kakšen agrum … da smo lažje čakali, je faličnjak namlel super smoothie iz banane, kivija, frišno stisnjenega pomarančnega in na tržnici uplenjenega jabolčnega soka … koj za tem je bilo treba presekat in sicer z zadnjimi kapljami klanškovega iz koncentrata rdečih pomaranč destiliranega šnopca … potem pa je bilo treba že pognati tudi mlevske stroje, po domače zobovje, ki je v precep vzelo toastke, ročno nahlobljene rezine dimljenega norveškega lososa in chefičino maslo, odišavljeno z limonino in pomarančno lupinico in sesekljanim peterešiljem … je pravi hec, kako malo ostrganega agrumja maslu vdihne veliko karakterja in svežine … srebalni aparat je za zraven mlaskal ob super cavi,
ki jo na haciendi juve y camps varijo zgolj iz prostotekočega mošta, potrudijo pa se tudi tako, da na vsako flašo naškrebljajo njen i-d … še enega mega kombota smo bili deležni in sicer se je batičev macerirani in zato lepo rožnatolični sivi pinot 2003 sijajno sestavil z mariniranimi račjimi prsmi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo, njegov pet let starejši in nemacerirani, torej beli, brat pa je trdno držal štango brancinovemu fileju z mandarinami in v pomarančnem soku glaziranemu korenju … za finale smo iz pečice izvlekli še klafutis z mandarinami, iz hladilnika pa kozjaški hruškov mošt … nismo zelo trpeli (razen dedota, ki se radi mršavljenja malo pritegoval od ust) in prav lepo smo se imeli, zato bom v zgodovinski spomin poslal še recepturo za toplo/hladno predjed, alzo za že zgoraj omenjene marinirane račje prsi in pečeno šnito s karamelizirano pomarančo …
stvar je precej bolj ajnfoh kot se sliši, za začetek pa iz šopinga in zalog pripraviš sledeče namirnice:
- polovica račjih prsi brez kože
- dve žlici grobo mlete soli
- par vejic timijana
- par centimetrov rožmarina
- žlička sladkorja
- štiri rezine kruha za toast
- štiri polcentimerske rezine pomaranče
- tri jajca
- tri žlice mleka
- maslo in sladkor za karamelo
- sol & olivc & maslo za tehnično izvedbo
najprej se je treba lotti race: v razkožen file vtri sol, sladkor, timijan in sesekljan rožmarin in raco pokrito mariniraj štiri do šest ur … potem jo očisti odvečnih delcev in jo za deset minut porini na 200 stopinj, potem pa jo ohladi … šnite gredo simpl: primerno velik pekač obloži s peki papirjem, ki ga premaži z maslom … iz enakih delov masla in sladkorja (tipo 20 gramov) pripravi temno karamelo … na dno pekača najprej nalij malo karamele in nanjo položi rezino pomaranče – i tako četiri puta … šnite kruha dobro namoči v mešanici jajc, mleka in soli in položi preko pomaranče, nato pa pekač dej v pečico na 180 stopinj za 15 minut … vzami ven in obrni, tako da karamelizirna pomaranča korajžno gleda v svet … šnito obloži še s tankimi rezinami marinirane race in zmaga je tvoja … sploh, če se ti uspe dokopati še do batičevega sivega pinota 2003 … misli, da je bil to dosedaj moj najbolj posrečen kombo …
soundtrack: pomaranča – vojak
kruh & vino 
Ah, pomaranče so en tak čudovit in zahvalen sadež, če so le skrbno izbrane. Na tržnici imam eno teto,ki me še nikoli ni razočarala s svojimi pomarančami, s katerimi delam čudovito, sočno pomarančno torto, brez moke, za katero je še vsak našel besede pohvale…
IZZIV Chefu:
dober in tudi vizualno privlacen najmanj 5-jedni brezmesni jedilnik.
Saj ne , da bi v nasi familiji kaj takega potrebovali za vsak dan. Smo se pa dvakrat v dveh zaporednih dneh znasli v zadregi. Prvo, ki nas je ujela “red handed” z raco z breskvicami v pecici, smo resili z lokalnim indijcem (mesne dobrote pa zobamo danes v domaci zasedbi), za drugo pa smo se odlocili za gobjo juho s krompirjem in skutin narastek z vrocimi malinami (ampak fotrov recept zahteva vsaj 8 razlicnih gob,posevnooke sorte izkljucene..kar ni bila najlazja naloga sredi zime). Hudo neugodno se pocutiva postreci samo ti dve jedi, ce bo prijazni kmet danes pri -15 na trznici bomo vkljucili se motovilec za predjed, ampak vseeno bomo prisli do najvec 3eh hodov…
Torej Chef, resi nas hudega!
huh, mo!, ne vem kolk hudo se vam mudi – za hitri respond sem med hitrim skeniranjem minulega dela našel kar nekaj simpatičnih brezmesnikov, ki tudi fletno izgledajo … recimo, da se s sladkišem ne bomo matrali, ker je itak vedno brezmesen, razen kadar se kdo na koncu zaželi posladkat s pršutom, hehe … rečimo takole, considering godišnja doba in sezonskost sestavin, ane: za začetek bruskete (ker ni sezona paradajza, spedenkajte pokrov iz naselkjanih več sort oliv ali sesekljanega avokadota) ali pa mini tatinčki … puole že kaj bolj konkretnega, mrbit kakšen hec z rdečo peso: rižota (brez ledvic, k se itak dajo zraven čist na konc) ali pa njoki … mogoče bi sedle tudi fine in ležerne skutne kugle ali pa kakšna fritaja iz pečice … enivejs, s toplo predjedjo je ša najmanj frke, ker lahko narediš cel hec iz pašt z nemesnimi filami in/ali omakami … za glavnico morebiti krompirjeva torta s tremi siri (brez pršuta, itak), pospremljena s kakšno fino listasto solato in/ali karameliziranimi gomolji … oder se greste echt etno “pogrešamo domovino” in si spedenate čompe, hehe … no, tole je za na hitro brezmesno dušo prvezat, vsekakor pa na izziv ne mislim odgovoriti samo s temle brskanjem po starih jajcih … torej odlagam božičkovo mesno knjigo na stran in se posvečam jedilniku za leo evo in jadranko … 🙂 …