jogurtna revolucija

ne bo tako hudo, kot se sliši (vsaj za tiste, ki niste rosni mladinci in vam je ob omembi jogurta v zvezi z revolucijo v ušesih zazvenel glas miloslava šolevića, o tem, da bodo mitingaši v ljubljani dobili sendviče i struju) … skratka, z jogurtom ne bomo delali državnega udara, ampak samo izvedli eno ajnfoh finto … takole je (bilo): vedno, kadar je kakšen recept klical po gostem, kremastem  greek style jogurtu, me je malo obhajala slaba volja, ker grških jogurtov v naši domovini ni na odmet (kar precej od teh, ki so kao greek, pa je nastalo v germaniji), domačijski pa , tudi tisti čvrsti, ravno ne vlečejo nase pridevnikov gosti in kremasti … oni dan, ko se je kot priloga  na suhi teflonki hrustljavo zapečenemu lososu  ponujal odišavljen kremast jogurt, pa sem se le odločil in sem jogurt dobesedno pustil na cedilu: na cedilo sem položil gosto tkano gazo, nanjo izpraznil dva lončka jogurta in tako pustil dve uri … ježeš, čudež je, čudež: iz jogurta je odtekla voda, na gazi pa je ostal gost!, kremast! jogurt … še skupinski posnetek za spomin:

che kombo!

in zabeležka za naslednjič – hrustljav lososov file z dišavno jogurtovo omako  se naredi takole:

  • lososov file s kožo, računaj približno 150 g na grlo
  • 2 čvrsta jogurta
  • 1 manjša kumara
  • za skupaj tri žlice semen koriandra, kumina, kurkume in črnega popra
  • sol

jogurt po opisani proceduri odcedi in zgosti … semena kakšni dve minuti na suho praži na srednjem ognju, ohladi in stri v možnarju ali zmelji … še bolj lenivska in nič kaj slabša fora je, če vzameš kar žlico pripravljenega curry prahca … kumaro olupi, razpolovi, odstrani semena in na drobno sesekljaj … zmešaj z dišavnicami, soljo in jogurtom ter spravi v hladilnik … losos, sploh gojen, kot je naprodaj pri nas, je dovolj masten, da ga lahko zahrustaš kar na suho: na srednjem ognju segrej teflonko, posoli in popopraj lososa in ga s kožo navzdol deni v ponev … malo pojačaj temperaturo, tja proti tričetrt naj gre in ribo pusti, naj se v miru peče pet minut, potem jo obrni in peci še na goli strani, tokrat malo manj – od dve do štiri minute, odvisno od debeline … položi na krožnik eno zraven drugega in uživaj: jogurt je gladek, kremast, napolni usta in s svežino lepo preseka sočnost in polnost lososa … malo truda za veliko elegance …

soundtrack: de la soul f/chaka khan – all good
(izbor soundtracka je poleg naslova komada vezan tudi na enega od de la soulovskih pobov, ki mu je ime trugoy … prebrano v rikverc je to … jep, to je to!)

Advertisements

11 thoughts on “jogurtna revolucija

  1. No prav, spet sem vse zamudila. Včeraj sem cvrla meso s curry-em po receptu, kjer bi morala dodati dve žlici kremastega jugurta. Ker ga nisem imela, sem dodala dve žlici kisle smetane … prav, pa vem za drugič …

  2. @Vale, Če se mi pri roki ne najde grški, ga nadomestim tako, da mešam kislo smetano z navadnim 1:1 pa izpade dokaj solidno.

    Napo, lahke jogurtove priloge na splošno, se mi zdi, super sedejo k mastnim ribcam.

  3. jst pa nardim “grski” jogurt tako, da loncek preprosto prekucnem v 3 Filtre za filter kavo in pustim…, 😉

  4. Končno eno pošteno domače bloženje. Uejtugou, Napo!
    Sicer pa za grške ponaredke uporabljam trik z enim navaden jogurt iz lončka in enim navadnim smetanast Tamarjem. Se izide v kar lep caciki.

  5. Pingback: Čisto pravi curry … « Ukročena trmoglavka …

  6. huhu, poglej jih fante, kako zanimive trike obvladujete za grčenje domačih jogurtov, bravo! … muki, tale trik s smetano smo sekali tudi pri nas, je v redu, tako kot ugotovitev, da jogurtki lepo pratijo mastne ribe … pa tudi kakšnega janca ali kaj drugega na hitro pečenega bi znali spodobno pospremiti na zadnjo pot …

  7. Ua, to bo nekaj za našega triinpol letnika, ki bi, odkar je prišel iz Grčije jedel samo “grško smetanco”!!! Možek je pa pravkar prejel SMS, naj iz trgovine prinese tudi par navadnih jogurtov.

  8. tele grki znajo, ni kaj … jaz bi skoz, odkar sem prišel iz grčije, jedel gigantese … pa dolmadakije … pa hobotnice … pa pite … pa souvlakije … pa itak sploh rajš ne bi prišel iz grčije …

  9. Ko sem kuhal na Švedskem, natančneje v Overkalixu, so me lokalni znalci naučili, da se losos peče samo na eni strani, kožnati kajpak. Resda na malo manjšem ognju. In res gre. Seveda, najraje imajo itak surovega. Celi file posolijo in pocukrajo, zavijejo v folijo, za 24 ur v hladilnik, pol pa nož v roke in njihov čudni kruh, štamperl Absoluta pa so v sedmih nebesih.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s