olimpijada se bliža in s tem čas, da v naša življenja vstopijo tudi bolj bizarne, a s plemenito noto olimpizma okinčnane športne panoge … recimo skakanje po trampolinu ali pa moderni peteroboj … čeprav ta slednji niti ni tak hec, če veste, da je bil prvi na olimpijskih igrah na dopingu ujet športnik prav moderni peterobojec … jep, hans-gunnar liljenwall je v ekipni tekmi v mexico cityju leta 1968 za pomiritev živčkov pred streljanem z zračno pištolo popil dva pirčka … delovalo je, saj so švedi osvojili bron, ampak ko se je izvedelo, da je hans-gunnar pil in streljal, so jim medaljo odvzeli … pa naj še kdo reče, da alkohol ne vodi v nasilje, pomislimo samo, kaj bi se zgodilo, če bi liljenwall pil kaj močnejšega, kakšno vodko recimo … saj bi jih vse postrelil … no, da se ne bomo preveč oddaljili od kuhinje: grško-rimski slog v našem kontekstu ne pomeni olimpijske borbe v oprijete drese oblečenih kosmatincev, niti rvanje dveh prepotenih masivnih kuharjev za štedilnikom, ampak kombinacija s feto zamešanih mesnih kuglic in poparadajzanega starega kruha, ki mu italijani pravijo papa di pomodoro:
gesù xρήστος, je tole bila ena vrhunska kombinacija intenzivnih okusov … uf, explosive shit, res … po mojem ena boljših reči, ki se je v zadnjem času odpravila na pot iz chefovega šporherta v njegov bauh … takole se je pa bilo treba potrudit:
najprej kupovina! … za meatballse sem v cekar zložil:
- pol kile mletega mesa (krava 75, pujs 25%)
- 15 dag mladega slanega kozjega sira (lahko je tudi kravji, ali original feta … važno, da je mlad, slan in drobljiv)
- en korenček
- beli del manjšega pora
- dva stroka česna
- eno jajce
- žlica olivnega olja
- žlica suhega origana
- pol žličke mlete kumine
- sol, poper
za paradajzasto papo pa je treba pri roki imeti:
- tri srednje velike zrele paradižnike
- dva stroka česna
- dve vejici timijana
- lovor
- par listov žajblja
- dva (en centimeter debela) kose par dni starega kruha
- sol, poper, olivc
soundtrack: sting & annie lenox – we’ll be together
variantne rešitve so pa takele: naredi samo kugle in jih s tzatzikijem pokonzumiraj v pitabredu, ali pa naredi samo papo (v tem primeru za osnovno župo vzami piščančji ali zelenjavni, lahko pa tudi ribji fond, če boš papo postregel k nedolžno, recimo v soli, pripravljeni ribi) in jo pojej samo ali v družbi s pečenim kurjim bedrom, stejkom, čevapom, ražnjičem …
kruh & vino 
Go Napo, go Napo! Mitbolzi izgledajo slina-vejsterji.
… prikupne kroglice si bom pripravil kar jutri ali pojutrišnjem. Pokličem, če kaj ne bo jasnega 🙂
Ravno sem zapisala v mojo knjižico recept za falafele, zdaj pa mi ti prekrižaš načrte. Zakaj? Ker Grozni navija za meso in ko sem mu povedala iz česa so falafele je začel delati čudne grimase …
alain, ti kar pokliči, mogoče boš imel celo srečo, da me ujameš, hehe … vale, vikend je, se pravi, da imata dva dni, pa dva sta … en dan falafel, en dan mitbolz … je pa res, da se bosta potem počutla, kot da mata kegljišče v bajti …
Evo…še report.
Mitbolzi super uspeli. Velikost orehov je očitno zelo relativna stvar … jaz sem naredil 15 kugl, pa še celo 60 dag mesa sem imel 🙂 Drugič si bom zadal cilj velikosti češnje in bom verjetno prišel na 30 kroglic. Zaradi tega sem tudi malce podaljšal čas peke 25 in 20 minut na drugi strani. Ker sem imel tisto švabsko fetko, ki ni lih za drobljenje in sem cvikal, da se bo vse skupaj sesedlo sem zmanjšal količino za pol…napaka, po vsej verjetnosti bi tudi z 15 dag zdržalo. Za strganje (oz. ti si rekel deglaziranje a ne) sem uporabil 3 dcl vode…če ne bi jo verjetno premalo ostalo… ker sem imel bogi paradajz sem fliknil 500g tistega v tetrapaku. Edino za olive nisem vedel kam naj bi šle…zato te pa tudi res nisem mogel moriti…dekoracija?
Skratka …hvala ti Napo za vikend inspiracijo. Tvoj grško-rimski slog je tako že del mojega kuharksega repertoarja.
alain: olive? … nikamor, od kje so se ti pa olive ušunjale? … za feto je pa vsaj za tale recept dost dober substitut un vipavski beli sir v slanici, recimo … ti, as vedu da pr šikovih ful debeli orehi rastejo???! … hehe!
hehe sem ugotovil od kje meni olive… ko sem imel sprintan tvoj recept sem ga v kuhinji malce popacal in je olivc postal olive 🙂
Moram it na tržnico spet malce orehe pogledat 🙂
Heh, končalo se je z doma narejenim piščančjim kebabom 🙂
ježeš, menda ne! … moraš rečt z gyrosom, da vsaj nekaj grškega ostane, hehe …
Ježeš, gyros, se pardoniram in to z doma narejenimi grškimi pita kruhki, katerih recept se diči tudi pri tebi …
Pingback: Čisto ta pravi kebab … « Ukročena trmoglavka …