deset dni po povratku iz tretjega največjega otoka v mediteranu mi še vedno ni jasno, zakaj sem sploh prišel nazaj in tole radikalno globalno ohlajanje (ki ga je anton komat sicer napovedal, a šele za leto 2010), pri privajanju na običajni življenjski ritem niti malo ne pomaga … au contraire!, vsak dan me dvakrat do petkrat prime, da bi spakiral familijo, visečo mrežo, piskre in primusa ter odšel nazaj …kampistička kuharija je vaja v klestenju nepotrebnega: ni dovolj gorilnikov, ni pečice, niti orng hladilnika, ni težkih ponev z debelim dnom, ni paličnega mešalnika, malo je prostora, še manj odlagalnih površin … no, je pa zato mega delujoča napa in izjemno kvalitetna osvetlitev … plus več prostora za improvizacijo, discipliniranje in planiranje kako boš kaj ušpičil s čim manj piskri … še posebej, če je treba pod milim nebom pripraviti tudi festen obrok za praznujoči dekleti … za chefico sem na plastično, s šarenim prtom prevladujoče modre barve pokrito mizico v lagodnem tempu zložil šest riht … pripravljenih na enem burnerju & z enim piskrom:
[rockyou id=122767232&w=426&h=319]
če te bo kdaj prijel minimalizem, prilagam še namig, kako pripraviti školjke in ribo … vse količine so, jasno, za dva 🙂 …
dagnje s šampanjcem
- pol kile dagenj
- strok česna
- pest peteršilja
- brizg šampanjca
- špric olivca
če kuhaš z enim piskrom in enim burnerjem, še ne pomeni, da v jed ne vložiš veliko truda: tukaj se boš matral predvsem s pucanjem: školjkam z ostrim nožičem potrgaj brade in jih z žičnato krpo ali trdo krtačo pod hladno vodo dobro operi in zdrgni … ne bodi gorenjec in brez cmizdrenja vrzi preč vse školjke s polomljeno lupino in vse, ki so odprte in se ob ostrem tolčenju po njih ne zaprejo … ko so vse školjke opravile izpit iz higienskega minimuma pa takole: segrej dovolj velik pisker, špricni malo olivca, dodaj česen, samo toliko da zadiši in takoj nato školjke … pokrij in pretresi … počakaj … potresi … počakaj … potresi … in tako naprej par minut … brizgni šampanjec, potresi s sesekljanim peteršiljem, pokrij in še malo pokuhavaj … postrezi s frišnim belim kruhom …
file bele ribe na dušenem sladkem janežu
- en orng velik ali dva normalna ali štirje majhni fileji bele ribe
- eno gomolj janeža
- ena čebula
- olivno olje
- sol, poper
- kakšna dišavnica (recimo suha provansalska, če si v kempu)
čebulo nareži na ne preveč tanke polkolute in jo praži na živahnem ognju … medtem na prav tako ne preveč tanke rezine nareži janež in ga dodaj čebuli … praži! … še malo, da zelenjava dobi malo rjavkaste barve … zalij z malo vode in na vrh čebule/janeža položi ribji file, ki ga soli, popraj in potresi z dišavnicami … pokrij in na majhnem ognju duši kakšne četrt ure – odvisno od debeline fileja, kakopak …
(opomba: ježeš, sem slinast in res me vleče nazaj … srebnem pastis, prilimam soundtrack in grem …)
soundtrack: murat & jose f/benč – nazaj
Ka pa je tist saint marcelin, k tko žmohtn zgleda?
saint marcelin je en tak fajn francoski sir … posamezen piece tehta 80 gramov, in prav lepo se topi v ustih, če ga pred serviranjem, kar celega, malo segreješ na vroči ponvi … če ti po poti iz štacune ne zleze ob rob cekarja in se nemarno zdruzne – kot se je meni – je tudi prav fletne pravilne okrogle oblike 🙂 …