takle mamo, da hitimo in blaznimo čez dneve, tedne in mesece in tako nam včasih kaj uide izpod kontrole … recimo, da zgovornemu štajerskemu fotru na tržnici rata, da ti zavolj mehkega srca, zmatranega fizisa in skisanih možganov namesto treh proda sedem hrušk maslenk … in prav vse po vrsti so bile in their prime, se pravi 36 let, v najlepšem obodobju njihovih življenj … velike, mehke, sočne, s tankim olupkom, dišeče – vse lepo in prav, ampak zakaj sem jih kupil sedem? … in kdo jih bo pojedel? – ker to je treba hitr/takoj, drugač bodo prišle preč … pa prepričaj zdaj ti dva otroka, da je treba pojest sedem hrušk in to takoj … samo z besedami o zdravju in super okusu itd. ne prideš skoz, je treba tud malo (ampak čisto malo, takorekoč simbolično) pljunit v roke in ponuditi prepričljivejše argumente … recimo eno takole najbolj ajnfoh krostato vseh časov:

razvaljaš testo, flikneš gor hruške, potisneš v peč, otroci pojejo … to je v bistvu to, ljubitelji detajlov pa kliknite za naprej …

• 150 gramov listnatega testa
• dve veliki zreli hruški
• ena limona
• dve žlici rjavega sladkorja
• žlica vanilijevega sladkorja
• cimet (neobvezni element tveganja)

s testom ne kompliciraj, tale manekenski je v bistvu en ostanek nekega hitrega listnatega testa, ki je ostalo od chefičine kidney-mushroom pie … kakršnokoli odmrznjeno listnatno je okej … na pomokanem pultu ga razvaljaj v čimbolj krog (ali kvadrat, ali trapez ali karkoli si pač izbral za končno obliko) in ga preloži v s peki papirjem obložen model (ali na pekač) … testo potresi s sladkorjem in nanj zlagaj rezine olupljenih, razpečkanih, z limoninim sokom premazanih hrušk … potresi še z vanilijevim sladkorjem in cimetom, zavihaj robove ter peci tričetrt ure na 180 stopinj … you’re done!

soundtrack: the cool kids – one two