iz amerike prihajajo zaskrbljujoče vesti … naša posebna poročevalka iz kalifornije javlja, da v ogromni kantini losangeleke južnokalifornijske univerze strežejo enormne porcije študentnfutra, po katerih jako upade delovna energija in tudi volja, da bi isti dan, kot si snedel menzni obrok, dal v usta še karkoli drugega … on top of that je bila na dnu sicer dobrega burritota, ki ga je uničila naša poročevalka, skrita hudobna česnova omaka, s katero je 4ewa pregnala vampirje iz laboratorijev doktorja vernierja … poleg tega je menda moč na južnih obronkih centra angelskega mesta (torej severno od getoiziranega ingelwooda in south centrala) uzreti zavidljivo število premikajočih se omar, kitov in ostalega obesity materiala, katerega delež v populaciji poročevalka ocenjuje na 40% … zaznavna je tudi razlika v nakupovalnih navadah, saj menda vsaka mati, ki z mularijo pride v štacuno, kupiti pol le-te, s poudarkom na kamionskih količinah zamrznjene hrane … no, tudi mi imamo še nekaj hrane v zamrzovalniku, saj smo poročevalki za zadnji obrok pred odhodom v 13 ur leta oddaljeni kraj na njeno željo scimprali njoke z jurčki, in njih ostanek (jasno, da brez jurčkov) položili na -18 stopinj … tisti, ki jih je kljub rajzefibrski kepi v želodcu uspela pojesti, pa so izgledali takole:

fletni, ane? … njoki so namešani po receptu iz srebrne žlice in preliti z enostavno, ampak carsko žemetno-svileno omako … v primeru, da se kdo od tvojih odpravlja na dolgo težko pot, te bo zagotovo nosil v lepem spominu, če postopaš po naslednji proceduri:

• 1 kila krompirja, naj bo kar ta rdeč, voskast, ne ta moker
• 200 gramov moke (približno, tle filing šteje, ne številke)
• 1 jajce
• 200 g svežih jurčkov
• četrt litra sladke smetane
• pest peteršilja
• trije stroki česna
• olivc, sol, poper, opcijski parmezan

Krompir operi in ga približno 25 minut kuhaj v sopari – to je še kar pomembno, ker bo tako krompir ostal bolj suh in ti zraven ne bo treba popat enormnih količin moke … še vroč krompir olupi in ga pretlači (najbolje skozi passapatato) … dodaj ščep soli, jajce in moko – ampak moke ne rukni vse naenkrat, ampak najprej pol, potem pa opazuj, kaj se dogaja s testom … moke naj bo toliko, da se testo lepo sprime in da se ga da razvaljati v kačo … tle ne bomo olepševali, ampak ti kar direkt povem, da če boš dal moke preveč, si zajebal, ker bodo njoki trdi, če je boš dal premalo si pa spet zajebal, ker bodo med kuhanje razpadli … se sliši kot lose-lose situacija? … ne, če si dost pameten, da narediš tri testne njoke in jih skuhaš v malo slane vode in opazuješ, kaj se zgodi z njimi … če razpadajo, je kul, ker boš pač dodal še malo moke, če so trdi pa ni tolk kul, ker verjetno nimaš pripravljenega rezervnega že kuhanega in pretlačenega krompirja … nič, boš pa malo bolj žvečil, ane? … skratka, dodaj ravno prav moke, iz testa zvaljaj za prst debele kače, ki jih nareži na dvocentimetske koščke … ako si fan rustic feelinga, si na tej točki že fertik, če se čep pa malo preseravat pa vsak njok med dlanmi povaljaj v lep rahlo podolgovat svaljek, ga odloži na pomokan peki papir in narahlo pritisni s hrbtom vilice, da nastanejo rebrca … mamo? mamo! …

zdaj pa omaka: česen olupi in prereži na pol ter praži v olivnem olju, da postane svetlo rjave barve … poveri ven in vrzi proč … dodaj očiščene in narezane jurčke in jih praži – najprej bodo spustili vodo, potem pa bodo začeli po robovih postajati lepo rjavi … posoli in popopraj jih ter prilij sladko smetano … na majhnem ognju kuhljaj, dokler ne skuhaš njokov …

zavri veliko kiblo vode, jo posoli in v njej skuhaj njoke … ko priplavajo na vrh so fertik in jih s ta naluknjano žlico prestavi v ponev z omako … potresi s peteršiljem in šejkajoče premešaj … v krožnik, pa na mizo, pa flašo brandulinovega belega pinota 2003 zraven odpret, pa si …

soundtrack: the doors – l.a. woman